OZ 2016/1

42 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 KBE), saj KBE temelji na refleksivni uporabi znanja pri ustvarjanju znanja, ki ga je mogoče tržiti (Castells, 1996). Protislovje se kaže na različne načine, saj znanje ni navadno blago. Znanje je fiktivno blago in kot takšno je temelj fiktivnega kapitala. Zaradi svojskosti informacij je tržno vrednost komodificiranega znanja težko določiti. Uporaba znanja ne zmanjšuje njegove uporabne vrednosti, saj ga ne obrablja; drži celo, da znanja brez razkrivanja ni, prenaša pa se brez kakršne koli izgube in omejitve. Podobno tudi velja, da denar nima nobene vrednosti, če ni v uporabi. Mrežne ekonomije celo povečujejo uporabno vrednost informacij in znanja, hkrati pa je izračun prispevka znanja k presežni vrednosti in dobičku zaradi mrežnih ekonomij bolj zapleten. Marx in Polanyi sta pisala v dobi industrijskega oziroma finančnega kapitalizma in sta v svoji kritiki politične ekonomije več pozornosti posvetila glavnim dejavnikom proizvodnje kot protislovjem informacijskega kapitalizma oziroma KBE in znanja kot blaga. Jessop (2007) je v zvezi z intelektualno lastnino v KBE navedel pet skupin protislovij: 1. Protislovja v zvezi s prvotno akumulacijo intelektualnega kapitala skozi zasebno lastninjenje kolektivnega nedokumentiranega in neurejenega znanja, ki so ga ustvarile prejšnje generacije; ta akumulacija znanja je potekala z lastninjenjem delov plemenske kulture in njihovim preoblikovanjem v komodificirano znanje brez nadomestila, ločevanjem dela proizvajalcev znanja od kontrole nad proizvajalnimi sredstvi, ki so jih razvili (pametni stroji, ekspertni sistemi), z uporabo avtorske pravice v zvezi z drugimi oblikami intelektualne lastnine s posledično erozijo javnega dobrega. 2. Protislovja v zvezi z vlogo informacijske tehnologije pri nadzoru, ki ga izvajajo kapitalisti nad fizičnim delom. 3. Protislovja v zvezi z dinamiko tehnoloških najemnin za nova znanja ter tehnologije in opredelitev družbeno potrebnega časa za ustvarjanje tega znanja – problem zaplete refleksivna uporaba znanja za ustvarjanje znanja. 4. Protislovja v zvezi s kapitalom v informacijski industriji, ki se, če je to le možno, izogiba plačilu informacijskih prispevkov, potrebnih za razvoj informacijskih proizvodov, obenem pa si prizadeva povečati svojo intelektualno lastnino. V ponazoritev tega problema Jessop (2007) navaja primer Microsofta, ki je v tržni tekmi z Linuxom uporabil hekerje za beta testiranje svoje komercialne programske opreme. 5. KBE ima posledice v zvezi z družbeno enakostjo in polarizacijo nacionalnih družb. Če podjetja v informacijskem gospodarstvu ohranijo stopnjo dobička, čeprav se pojavlja težnja, da bi se tehnološke najemnine odpravile, bi bil dobiček tehnološko manj razvitega sektorja pod povprečjem. To je eno izmed gonil globalizacije in teženj po neenaki izmenjavi in enakomernem razvoju. Dolgoročno naj bi to povzročilo probleme v zvezi s povpraševanjem po proizvodih informacijskega gospodarstva na svetovni ravni. Posebna skupina protislovij je povezana z vlogo države v KBE, saj ima ključno vlogo pri sprejemanju zakonov o pravicah do intelektualne lastnine. Bolj socialne države ščitijo intelektualno lastnino kot splošno dobro ter spodbujajo razvoj informacijske družbe in socialnega kapitala. Razvoj družbenih mrež ni v prid kapitalu, ker izpodriva prevlado kapitalistov v družbenih odnosih, mrežne oblike upravljanja pa izpodrivajo zasebno kontrolo. Neoliberalne kapitalistične države spodbujajo prvobitno akumulacijo intelektualne lastnine, privatizacijo javnega znanja in komodifikacijo vseh oblik znanja. ZDA se zavzemajo za neoliberalne oblike revolucije znanja v globalnih razmerah. To je očitno predvsem iz tega, da se ZDA zavzemajo za Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine ( Agreement on Trade-related Aspects of Intellectual Property Rights, TRIPs ) in da si prizadevajo za svoje interese na področju pravic do intelektualne lastnine. Razlike med državami se kažejo tudi v odnosu do komodifikacije znanja ter do uvajanja znanja in intelektualnega dela v proizvodnjo. S tem vprašanjem sta povezani predvsem usposabljanje informacijskih delavcev in vseživljenjsko izobraževanje. Države se razlikujejo tudi glede strategije do tehnoloških najemnin za novo znanje in tehnologije. V vsakem primeru se države morajo spoprijeti s protislovji na področju intelektualne lastnine in znanja kot fiktivnega blaga. Med sabo se razlikujejo predvsem glede naložb v informacijsko infrastrukturo, razvoja socialnih sistemov inovacij in socialnega kapitala ter reorganiziranja javnih raziskovalnih zavodov in univerz, da bi zagotovili tesnejše sodelovanje s podjetniškim sektorjem. Razlikujejo se tudi glede spodbujanja menedžmenta in uporabe informacijske lastnine skozi izločitev dejavnosti v novo podjetje (angl. spin-off ), licenc in partnerstev ter glede razvoja metavladnih struktur, kot so znanstveni, tehnološki in industrijski parki. Za čim bolj plastičen opis meja komodifikacije znanja je Jessop (2007) uporabil naslednje modre besede, ki so jih napačno pripisali Indijancem plemena Cree: " Šele takrat, ko bomo posekali zadnje drevo, šele takrat, ko bo zastrupljena zadnja reka, šele takrat, ko bo ujeta zadnja riba, šele takrat boste spoznali, da denarja ni mogoče jesti. " Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE