OZ 2016/1

43 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 Če smo spoznali tudi meje kapitalističnega na znanju temelječega gospodarstva, naj bi spoznali tudi potrebo po vključevanju narave in človekove ustvarjalnosti v moralno prenovo družbe, Marxovo in Polanyijevo kritiko politične ekonomije pa razširili s politično ekologijo in novo moralno ekonomijo.Adam Smith, oče politične ekonomije, se je imel za filozofa morale, in ne za ekonomista. Treba bo narediti premik od KBE v smeri proti na znanju temelječi družbi (angl. Knowledge-Based Society , KBS) in na modrosti temelječi družbi (angl. Wisdom-Based Society , WBS), ki naj bi temeljila na poštenosti in akumuliranemu znanju človeštva. Novi poslovni modeli in avtorska pravica Po modelu dolgega repa (angl. long tail ) (Anderson, 2006; Šercar, 2009) sodi profesionalno delo, ki je povezano z avtorsko pravico, npr. objava knjige na papirju, v "glavo" (angl. head ) krivulje, ustvarjalna dela, kot so npr. blogi ali odprta koda, ki jih avtorskopravno ne ščitimo, pa sodijo v "dolgi rep". Če smo v "glavi" modela, imamo eno stališče do intelektualne lastnine, če smo v "repu", pa drugo. Ali se bomo kot ustvarjalci sklicevali na avtorsko in sorodne pravice do našega ustvarjalnega dela, je odvisno od razloga ali motiva ustvarjanja. Če je razlog ustvarjanja ta, da bi zaslužili denar, se bomo sklicevali na avtorsko pravico, če pa ni in ustvarjamo npr. za to, da bi si pridobili ugled, sloves, dobro ime, je naše stališče do intelektualne lastnine drugačno. Vendar se je treba zavedati, da se ugled po potrebi tudi lahko spremeni v vrednosti, kot so zaposlitev, napredovanje, poslušalstvo ali druge dobičkonosne ponudbe vseh vrst. Avtorji za svoja objavljena ustvarjalna dela, ki so močno avtorskopravno zaščitena, ne dobimo nič denarja (najpogosteje) ali le malo denarja (bolj redko). Knjige, objavljene v e-obliki v samozaložbi na servisu Lulu.com , se prodajo v od 5.000 do 50.000 izvodih, kar ni slabo. Osemdeset odstotkov dobička gre naravnost avtorjem, od komercialnih založnikov pa avtorji dobimo zgolj 15 % (če sploh). Digitalni dostop spodbuja tudi razvoj digitalnih tiskarskih strojev. Kot rečeno, se stališča avtorjev oz. imetnikov avtorskih pravic, lektorjev, prevajalcev, založnikov, distributerjev, knjigarn, knjižnic in bralcev do digitalnih knjig zelo razlikujejo. Razlikujejo se tudi stališča knjižnic glede na vrsto knjižnic (splošne, specialne). Pričakovati je namreč, da bodo v specialnih knjižnicah bolj upoštevali napovedane mehanizme avtorskopravne zaščite kot v splošnih knjižnicah. Poleg tehničnih ovir, kot sta omejena hitrost omrežja in majhnost zaslonske slike, predstavlja glavno oviro dostopnosti digitalnih knjig predvsem avtorska pravica, ki zna pogosto biti tudi zelo neprosojna. Strategiji tradicionalne in digitalne knjižnice sta si zelo različni. Svojevrstno strategijo imata tudi Google inAmazon. Njuna strategija temelji na astronomskih vsotah v oglaševanju in trgovini; javni informacijski online servisi (kot je npr. IZUM) pa so uporabnikom prisiljeni zaračunavati licenčnino za pravico do dostopa in uporabe proizvodov in storitev. Google za odprti svetovni splet zagotavlja integracijo vsebine iz več virov in je vodilna hiša za njihovo distribucijo. Knjižnice se morajo prilagoditi spreminjajočim se načinom ustvarjanja oz. proizvodnje ter distribucije in dostopa do digitalnih vsebin. Internet ponuja nove priložnosti za objavljanje del brez posredovanja tradicionalnih založnikov (samozaložba, ki se nam je ni treba več sramovati) in demokratizacijo sredstev za distribucijo (internet je iz vsakega naredil tudi distributerja). S tem so proizvodi in storitve lažje dosegljivi, stroški potrošnje nižji, povezovanje ponudbe in povpraševanja pa lažje, tako da sleherni potrošnik v obstoječi preobilici raznolikosti lahko pride do proizvodov in storitev, ki si jih želi, in to brez kakršnih koli tehniških težav in sprostitve trga "dolgega repa". Vendar ostajajo hude težave, ki jih povzročajo motivi po čim bolj dobičkonosnem poslovanju in s tem povezana zaščita avtorske pravice in sorodnih pravic. Digitalni viri terjajo razvoj novih specializacij glede kompetenc za pospeševanje uporabe in pridobivanja za vrsto praks, ki jih vključujejo novi mediji. Ni povsem jasno, ali so digitalni viri ustvarjalna dela ali baze podatkov z vsebino. Internet je povzročil migracijo (prehod) s hierarhične (v podobi drevesa) na rizomatične (gr. rhiza , korenina), rizoidne (tj. v podobi korenine, ne drevesa) ali mrežne topologije za oblikovanje informacij in za dostop do informacij. Vprašanje je, kako si lahko predstavljamo poreklo, avtentičnost in mnogovrstnost razlag, ko stopimo v svet, kjer se vsebina z lahkoto spreminja in rekontekstualizira in kjer lahko preskakujemo z ene vsebine na drugo preko omrežja povezav, ki jih vključuje digitalni vir. Nekonsistentna uporaba avtorske pravice in sorodnih pravic lahko povzroči številne zaplete in težave. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE