OZ 2016/1

49 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 preteklost, RDAinMARC21 sedanjost, RDAinBIBFRAME pa prihodnost. Knjižnični katalogi niso več izolirani, zato moramo deliti podatke zunaj knjižnic in jih integrirati v spletno okolje. Pri tej integraciji se uporabljata RDA in BIBFRAME, ki bosta knjižnične metapodatke ločila od elementov formata MARC; poleg tega bosta elemente metapodatkov ločila od zapisov. Bibliografski in normativni podatki bodo pripadali različnim paketom, v zapise se bodo sestavili glede na potrebo. Točke dostopa se bodo dodajale sproti, če jih bomo potrebovali, podatki za dela in izrazne oblike se bodo ponovno uporabljali v različnih pojavnih oblikah. RDA temelji na Iflinih mednarodnih modelih in principih (Functional Requirements for Bibliographic Records (FRBR, 1998), Functional Requirements for Authority Records (FRAD, 2009), Statement of International Cataloguing Principles (ICP, 2009)). RDA je standard, ki opisuje vsebino, in ne standard za prikaz podatkov, kot je AACR2. Uporablja se lahko v katerem koli formatu (MARC 21, Dublin Core, BIBFRAME ...). V Kongresni knjižnici je izobraževanje za katalogizacijo po pravilih RDA trajalo devet mesecev. Normativne zapise so programsko dopolnili, nato pa je spremembe potrdila delovna skupina. Knjižnični katalog zdaj vsebuje zapise, ki so bili kreirani po različnih pravilih (pred uveljavitvijo AACR, AACR2 in RDA). Ne pričakujejo, da bodo konvertirali vse stare zapise, tako da bi bili v skladu z RDA, saj bi to pomenilo ponovno katalogizacijo s knjigo v roki. Zapise, ki so bili kreirani pred uveljavitvijo RDA, lahko programsko približajo RDA- zapisom s konverzijo značnic v RDA-obliko, s popravkom okrajšav v izpisano obliko, brisanjem splošne oznake gradiva, dodajanjem polj za vrsto vsebine, vrsto medija in vrsto nosilca ter s popravkom terminologije. BIBFRAME je več kot samo nov format, predstavlja novo bibliografsko okolje. V Kongresni knjižnici trenutno poteka pilotski projekt uporabe formata BIBFRAME, pri katerem sodeluje 40 katalogizatorjev. Testirajo različne vrste gradiva v različnih jezikih, vključno s serijskimi publikacijami in spletnimi viri. Regina Romano Reynolds je udeležence opozorila, da obsega priprava na prehod na BIBFRAME študijo povezanih podatkov (angl. linked data ) in RDF (Resource Description Framework), modelov, besednjakov in profilov ter pregled zapisov, konvertiranih iz zapisov v formatu MARC 21, pregled in testiranje različnih urejevalnikov, pregled zgodnejših implementacij in spremljanje rezultatov pilotskih projektov Kongresne knjižnice. Po predstavitvi smo imeli razgovor o uporabi RDA v knjižničnih sistemih, med katerim sta direktorica IC Gaëlle Béquet in Regina Romano Reynolds iz Kongresne knjižnice izvedli kratko anketo o uporabi RDA. Nekaj nacionalnih sistemov že uporablja pravila RDA, večina pa se nanje pripravlja. Državam, ki so v mreži COBISS.Net, sta predlagali, da ustanovijo delovno skupino za prehod na katalogizacijo v skladu s pravilnikom RDA. Informacijska tehnologija ISSN (ISSN IT issues) Izboljšava Registra ISSN (Improvement of the ISSN Register) IC uporablja program Virtua že deset let; v prihodnje bodo vključevali samo nujno potrebne spremembe programske in strojne opreme. V naslednjih letih bodo večje spremembe sistema izvedli hkrati z uvedbo pravil RDAin BIBFRAME. Načrt prehoda na novejšo verzijo je naslednji: • nadgradnja in migracija programa Virtua na najnovejšo verzijo, • IC mora imeti možnost vodenja, kreiranja in dopolnjevanja svojih lastnih validacijskih kriterijev pri kreiranju bibliografskih zapisov, kar jim ponudnik programa zaenkrat ne omogoča. Zapisi ISSN so po novem shranjeni v eni bazi podatkov. To omogoča, da imajo zapisi novejše polje 264 – Production, Publication, Distribution, Manufacture, and Copyright Notice namesto starejšega polja 260 – Publication, Distribution, etc . Pri katalogizaciji v programu Virtua je največji problem toga validacija zapisov, ki je lahko samo vklopljena ali izklopljena. Zaradi uvajanja pravil RDAbo treba spremeniti tudi katalogizacijska pravila v mreži ISSN. Za boljše vodenje in spremljanje dodeljevanja ISSN potrebujejo sistem Customer Relationship Management (CRM), ki bo omogočal spremljanje procesa na različnih ravneh in polavtomatsko procesiranje metapodatkov, kadar koli je to potrebno (npr. vključevanje metapodatkov večjih založnikov v formatu ONIX). CRM mora omogočati tudi vključevanje novega servisa, s katerim bodo založniki lahko dopolnjevali obstoječe podatke in dodajali vire, za katere so odgovorni. Uporaba sistema TRANSFER za izboljšanje metapodatkov v Registru ISSN (Using TRANSFER alerting service to enhance ISSN metadata) Priporočila UKSG Transfer Code of Practice (http://www. uksg.org/transfer/) so namenjena znanstvenim založnikom. Uporabnikom omogočajo hitrejši dostop do vsebin, večji založniki jih že uporabljajo. Založniki sami posredujejo podatke o spremembi določene publikacije po viru RSS. IC je razvil orodje, ki spremlja sporočila RSS iz prenosa in jih posreduje NC-ju. IC pripravlja tudi nadgradnjo sistema in bo založnike obveščal o manjkajočih podatkih v Registru ISSN (npr. ISSN, ISSN za e-časopis, ISSN-L). Primer je objavljen na povezavi http://etas.jusp.mimas.ac.uk/item/?TID=709 . POROČILO