OZ 2016/1

50 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 Protokol OAI-PMH za Register ISSN (OAI-PMH feed for ISSN register) Nemški NC ne kreira zapisov s programom Virtua, ampak so začeli testno pošiljati zapise v IC po protokolu OAI-PMH (https://www.openarchives.org/pmh/ ). Protokol je primeren za prenos in sinhronizacijo velike količine podatkov, ki se programsko zajemajo iz knjižničnega kataloga. Enkrat tedensko pošiljajo v IC nove in spremenjene zapise, ki jih zbirajo po datumu kreiranja ali datumu redigiranja. Zapisi so v formatuMARCXML in se nato konvertirajo v format ISO 2709. Preden se zapisi prenesejo v Register ISSN, jih v IC programsko dopolnijo s kodiranimi podatki, manjkajočim ločilom in kodo za državo, poleg tega se programsko brišejo podpolja in polja, ki se v ISSN-zapisih ne uporabljajo. Ko bo testiranje sistema uspešno zaključeno, bodo uvedli popolno avtomatizacijo postopka. Kljub popolni avtomatizaciji pa se napakam tudi v prihodnje ne bodo mogli izogniti. Vsi NC-ji, ki so v mreži COBISS.Net , uporabljajo program Virtua, hrvaški ISSN-center pa zapise pošilja po e-pošti. Zanimivo je, da veliki NC-ji (ZDA, Nizozemska, Kanada) ne uporabljajo programa Virtua. Podatki ISSN in mreža ISSN (ISSN data & Network and issues) Predstavitev ABES-ovih projektov za serijske publikacije (Presentation of ABES' projects re- lated to serials) Jérôme Kalfon, direktor ABES-a (French Bibliographic Agency for Higher Education, http://en.abes.fr/About- ABES/Missions ), je predstavil pomen ISSN za ABES. V mrežo ABES je vključenih okrog 1000 francoskih raziskovalnih in univerzitetnih knjižnic, Francoska nacionalna knjižnica pa ne. Pričakujejo, da bo z objavo odprtih podatkov sodelovanje med različnimi knjižnicami še boljše. ISSN ima ključno vlogo v vzajemnem katalogu serijskih publikacij in vpliva tudi na druge kataloge v knjižnični mreži. V bazi podatkov serijskih publikacij je 1,5 milijona zapisov, od tega jih ima 1,2 milijona dodeljen ISSN. Kar 95 % zapisov je za tiskane serijske publikacije in samo 5 % za elektronske publikacije, 70 % publikacij še izhaja, 30 % jih je prenehalo izhajati, 85 % zapisov je za serijske publikacije in 15 % za zbirke. V katalogu SUDOC (Le catalogue du Système Universitaire de Documentation) Register ISSN uporabljajo kot normativno bazo podatkov. Kadar naletijo na napačen podatek v zapisu, ga nikoli ne popravijo v katalogu, ampak zahtevajo, da popravek izvede NC, saj menijo, da so za to odgovorni NC-ji. Nato popravek prenesejo v katalog. Strogo se držijo katalogizacijskih pravil in veliko pozornosti posvečajo povezovanju med zapisi. Potrebe ABES-a v zvezi z ISSN so naslednje: • Vsaka serijska publikacija mora imeti ISSN. • Omejevanje pravic do ISSN je v nasprotju s principi odprtega dostopa. ISSN je osnova za povezavo med raziskovalnimi podatki in publikacijami. Podatke zbirajo iz različnih baz podatkov in repozitorijev, kjer je ISSN ključni podatek. Univerze potrebujejo informacije o svojem raziskovalnem delu za vključitev na šanghajsko lestvico univerz. • Odprti podatki morajo biti pogoj za izmenjavo zapisov med knjižnicami. • Pričakujejo, da bodo v mreži ISSN enotna pravila, ki se jih bodo vsi držali. ABES je vzpostavil bazo podatkov z viri v polnem besedilu, ki jih dobivajo od založnikov. Vbazi podatkov sometapodatki in celotna besedila, namenjena pa je raziskovalcemv Franciji. Ugotovili so, da uporabniki kljubmožnosti iskanja po celotnih besedilih iščejo predvsem po metapodatkih. Predavatelj je predstavil tudi projekt BACON (BAse de COnnaissance Nationale ali Baza nacionalnega znanja, http:// fil.abes.fr/2014/11/25/projet-bacon-sur-les-starting-block/) , ki je osredotočen na frankofonske akademske založnike. Orodje založnikomomogoča popravek napak vmetapodatkih. Založnike želijo prepričati, da so tovrstne izboljšave koristne tudi za njihove platforme, saj povečajo dostopnost podatkov, ki jih je mogoče najti z neodvisnimi orodji (orodja za odkrivanje podatkov (angl. discovery tools ), iskalniki …). Vključeni so viri ne glede na nosilec (elektronske knjige, spletne revije), način distribucije (založniška platforma, ponudnik baz podatkov) ali način trženja. Predstavitev servisa CIDEMIS (Introduction of CIDEMIS) Za mrežo ISSN so povratne informacije iz knjižnic zelo pomembne, saj izboljšajo kvaliteto Registra ISSN. Zato je ABES razvil spletni servis CIDEMIS, ki knjižnicam omogoča vodenje zahtevkov za dodelitev ISSN in zahtevkov za popravke (http://www.issn.org/cidemis-new-web-based- application-developed-by-abes/) . Servis bo nadomestil zamudno papirno korespondenco za dodelitev ISSN in vodenje korespondence v zvezi z zahtevki za popravke, ki poteka med knjižnicami in NC-ji. NC-ji nimajo neposrednega dostopa do servisa CIDEMIS, ampak jim servis po e-pošti posreduje tri vrste dokumentov: zahtevke za dodelitev ISSN, zahtevke za popravke in datoteko za vpis aktivnosti NC-jev. V zadnjih letih so opazili zmanjšanje števila zahtevkov za popravke. POROČILO