OZ 2016/1

53 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 predavanju je vzela pod drobnogled organizacije in način njihovega učenja oz. akumulacije ter upravljanja znanja. Skušala je odgovoriti na tri temeljna vprašanja v zvezi z upravljanjem znanja: Zakaj je danes treba upravljati znanje? Kaj obsega upravljanje znanja? Kako učinkovito upravljati znanje v organizaciji? V predavanju Prilagajanje procesov v visokošolskih knjižnicah za učinkovit pretok znanja: primer UKM je dr. Zdenka Petermanec (Univerzitetna knjižnica Maribor) predstavila spreminjajočo se vlogo visokošolskih knjižnic pri pretoku znanja ter razloge za spremembe, razvojne trende v visokošolskem knjižničarstvu in nove naloge, izzive in pogoje za uspešnost in učinkovitost visokošolskih knjižnic. Opisala je, kako Univerzitetna knjižnica Maribor kot visokošolska knjižnica v praksi sledi teoretičnim razvojnim načelom. Predstavnika EBSCO, Jan Luprich in Claus Wolf, sta v svojem predavanju EBSCO Discovery Service – Next Level of Scientific Research & Library Success ( EBSCO Discovery Service – višja stopnja znanstvenega raziskovanja in uspeh knjižnic ) predstavila orodje za odkrivanje informacij EBSCO Discovery Service (EDS), ki združuje najobsežnejšo vsebinsko zbirko – vključno z vrhunskim indeksiranjem, ki odlikuje najpomembnejše indekse (PsycINFO, Econlit, FSTA, CAB Abstracts, HeinONLINE itn.), z najprestižnejšimi polnimi besedili (revijami, podatkovnimi zbirkami, e-knjigami) in celotnimi knjižničnimi zbirkami (katalogi, repozitoriji). Povedala sta, da prehaja raziskovanje z uporabo EDS na višjo stopnjo, ker odlično kombinira vsebine in tehnologije ter upošteva vse kritične elemente v raziskovalnem procesu. Pravo akademsko raziskovalno izkušnjo z EDS trenutno dokazuje 8.200 naročnikov po vsem svetu; med njimi so MIT – Massachusetts Institute of Technology, California Institute of Technology (Caltech) in tudi knjižnice v Sloveniji. Mag. Petruša Miholič (Univerzitetna knjižnica Univerze na Primorskem) je s soavtorjem prof. dr. Primožem Južničem (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) predstavila raziskavo Upravljanje znanja pri znanstvenem publiciranju in uporabi znanstvene literature na primorski univerzi , v kateri sta preučevala povezanost objavljanja rezultatov znanstvenega raziskovanja in uporabe znanstvene literature, dostopne v konzorcijih v slovenskem univerzitetnem prostoru. Ugotovila sta, da boljša dostopnost informacijskih virov v znanosti pomeni tudi bolj kakovostno raziskovanje in objavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Predstavnik Thomson Reutersa Iulian Herciu je v prispevku Impact, Interest, Context – the latest evolutions of Web of Science ( Vpliv, interes, kontekst – najnovejši razvoj Web of Science ) povedal, da je v letu 2015 servis Web of Science dosegel pomembna mejnika: indeksiranih je bilo več kot 90 milijonov zapisov in milijarda citiranih virov. Raziskovalci, knjižničarji in vodje raziskovalnih organizacij lahko z dostopom do vseh baz servisa Web of Science odkrivajo povezave med objavami in razumejo vpliv inovativnih idej, ki bi jih z uporabo manj izčrpnih podatkovnih zbirk sicer lahko spregledali. V predavanju Informacijsko opismenjevanje dijakov v splošni knjižnici , ki sta ga pripravili Sandra Jesenek (Mariborska knjižnica) in dr. Polona Vilar (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), je bil predstavljen model informacijskega opismenjevanja dijakov v splošni knjižnici in eden od možnih načinov vrednotenja prenosa tega znanja. Z namenom vključitve v redno ponudbo neformalnega izobraževanja, ki ga ponuja splošna knjižnica, je bil oblikovan in v prakso prenesen model, s katerim se poskuša odgovoriti na vprašanje, kako lahko splošna knjižnica v svojem okolju doprinese k izboljšanju informacijske pismenosti pri specifični skupini uporabnikov – pri dijakih. Drugi dan je bil osrednji gost srečanja Michael Dowling (American Library Association, ZDA). V predavanju z naslovom Advocacy Success @ your library ( Uspeh zagovorništva @ vaši knjižnici ) je prikazal zasnovo in razvoj nacionalne akcije ozaveščanja javnosti o knjižnični dejavnosti. S sloganom @ your library , ki je registrirana znamka Ameriškega knjižničarskega združenja (ALA), so knjižnice vseh tipov izpostavile vrednost knjižnic v današnjem času. Strategija kampanje je bila tako uspešna, da so jo začele uporabljati tudi druge knjižnice po svetu (gl. tudi http://www.ala.org/advocacy/advleg/publicawareness/ campaign@yourlibrary/aboutyourlibrary) . Dr. Primož Južnič (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) je v soavtorstvu z Marico Žvar (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS) pripravil prispevek Razvoj sistema sofinanciranja ARRS mednarodne literature in baz podatkov . Predstavil je zgodovinski razvoj sistema sofinanciranja nabavnih konzorcijev ter mednarodne znanstvene literature in baz podatkov. Dostop do znanstvene literature oz. informacijskih virov je eden izmed temeljev za vrednotenje znanstvenih spoznanj. Vloga knjižnic in sorodnih ustanov je pri tem ključna, informacijski viri imajo svojo ceno in ta, kot je poudaril Južnič, nikakor ni majhna. O podobni temi je govorila tudi mag. Karmen Štular Sotošek (Narodna in univerzitetna knjižnica), ki je v predavanju z naslovom Znanje brez meja izpostavila pojem digitalnega ekosistema, v katerem ima vsak e-vir svojo licenco in cenovni model. Vprispevku je avtorica poskušala odgovoriti na več vprašanj o načinih sodelovanja in vlogi konzorcija, kot je npr. COSEC (http://mreznik.nuk.uni-lj.si/cosec/ ), še posebej o tem, kakšne prednosti imajo pri pridobivanju e-virov. POROČILO