OZ 2016/1

54 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 Davorka Bastić je ravnateljica Knjižnice grada Zagreba, ki je največja mreža splošnih knjižnic na Hrvaškem (http://www.kgz.hr) . O njenem delovanju in izzivih je govorila v predstavitvi Upravljanje znanjem u knjižnicama ( Upravljanje znanja v knjižnicah ), posebej o razvoju raznovrstnih uporabniških storitev z vidika novih informacijskih tehnologij. O izzivih razvoja inovativnih storitev in dejavnosti je govorila tudi Jasmina Ninkov iz Biblioteke grada Beograda. V predstavitvi Public library and lifelong learning ( Splošna knjižnica in vseživljenjsko učenje ) je predstavila kampanjo ozaveščanja uporabnikov glede uporabe sodobne informacijske tehnologije ter zmanjševanje digitalnega razkoraka. Izkušnje so pokazale, da je pri vpeljevanju tovrstnih knjižničnih storitev potrebno veliko sodelovanja in dodatnega usposabljanja knjižničnih kadrov. Angela Čuk iz podjetja Krka je pokazala, da je angažiranost knjižničnega kadra potrebna tudi v specialni knjižnici. V predavanju z naslovom Upravljanje znanja v podjetju – izzivi in priložnosti za knjižničarje je predstavila večletni projekt upravljanja znanja v farmacevtski industriji, kjer so podatki strateška dobrina. Opisala je vlogo knjižničarja pri postopku uvajanja upravljanja znanja, ki zajema popis podatkov in informacij (zemljevid znanja), popis različnih procesov in lokacij hranjenja podatkov ter klasifikacijo strukturiranih in nestrukturiranih podatkov in informacij. Dr. Marija Petek (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) je v predstavitvi, ki sta jo pripravili skupaj z dr. Alenko Šauperl (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), predstavila prispevek z naslovom Raziskovanje knjižničnega kataloga na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo: 2001–2015 . V obdobju od leta 2001 do zdaj so na fakulteti obravnavali različne tematike, npr. opisno katalogizacijo in vsebinsko analizo, postavitev in iskanje gradiva ter izposojo. Izpostavljene so bile katalogizacijske prakse za različne vrste gradiva ter upoštevanje katalogizacijskih pravil. Preučevali so najučinkovitejše načine vsebinskega označevanja in postavitev ter označevanje gradiva in polic. Zanimalo jih je, kako uporabniki gradivo iščejo, kako uporabljajo COBISS/OPAC in kako so z njim zadovoljni. Diplomska in magistrska dela sicer ne morejo ponuditi celovitih odgovorov na nekatera pomembna vprašanja, vendar pa predstavljajo dobra tematska in metodološka izhodišča za nadaljnje raziskave. V prispevku Branje slovenskega leposlovja v izbranih enotah Mestne knjižnice Ljubljana , ki sta ga pripravili dr. Marija Petek (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) in Katja Šikonja (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), sta se ukvarjali s hipotezo: "Slovenci ne berejo del domačih avtorjev". Zanimalo ju je, kakšno mnenje o sodobnih slovenskih romanih imajo uporabniki in knjižničarji Mestne knjižnice Ljubljana in kakšen je njihov odnos do teh romanov. Glede na njune ugotovitve, do katerih sta prišli z delno strukturiranimi intervjuji, je največji problem ta, da slovenski pisatelji pišejo na način, ki Slovencem ni blizu. Drugi razlog za tako stanje je, da so slovenski sodobni romani premalo prepoznavni; romane sodobnih slovenskih pisateljev bi namreč uporabniki več brali, če bi bili pisatelji in njihova dela bolj poznani in promovirani. Tretji dan sta ob 10. obletnici Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si, http://www.dlib.si/) spregovorila mag. Zoran Krstulović in Matjaž Kragelj (Narodna in univerzitetna knjižnica). Predstavila sta prispevek z naslovom Od spletnega mesta do povezanih knjižničnih informacijskih sistemov. 10 let Digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si . Digitalna knjižnica Slovenije zagotavlja zajem, trajno ohranjanje in dostopnost digitalno nastalih ali digitaliziranih vsebin. Tako omogoča boljšo dostopnost klasičnega knjižničnega gradiva oziroma krepi prenos knjižničnih gradiv v digitalno obliko. Razvoj digitalnega repozitorija arhiva podatkov je bil med prvimi prioritetami, interoperabilnost pa od začetka eno temeljnih načel oblikovanja knjižničnih spletnih storitev. Zaključila sta, da bo pri načrtovanju prihodnjega razvoja treba razvijati rešitve, ki bodo blažile vplive pravne ureditve drugih področij (avtorsko pravo, spletna zasebnost, spletna pozaba, ponovna uporaba ipd.) na izvajanje knjižnične javne službe na spletu. Kongres sta zaključili Katja Bevk (Knjižnica A. T. Linharta Radovljica) in Breda Karun (Zavod Jara). Predstavili sta projekt mobilnosti knjižničarjev Knjižničarji v svetu: čez planke nad zaplankanost . Z udeleženci kongresa sta delili izkušnje osmih mlajših knjižničarjev iz slovenskih splošnih knjižnic, ki so april in maj 2015 preživeli v splošnih knjižnicah v Zadru, Barceloni, Helsinkih in v Taarnbyju na Danskem. Vsaka od knjižnic, ki so jih gostile, je pripravila intenziven dvotedenski program, ki je vključeval podrobno seznanitev s storitvami knjižnice, njeno mrežo in sistemom splošnih knjižnic ter obiske nekaj knjižnic v okolici. Svoje izkušnje na gostovanju so vsak dan zapisali v blogu in objavili na Facebooku. V zadnjem zapisu v blogu so povzeli svoje vtise tako, da so opisali pet stvari, ki so nanje naredile največji vtis, in pet stvari, ki bi jih bilo mogoče prenesti v Slovenijo. Viri ZBDS (Zveza bibliotekarskih društev Slovenije), 2015. Kongres ZBDS 2015: Upravljanje znanja v knjižnicah . [online] Dostopno na: http://www. zbds-zveza.si/?q=node5/kongresZBDS2015 [10. 5. 2016]. Branka Badovinac, Ema Dornik, Jelka Kos, Romana Muhvič Šumandl, Aleksandra Rubelj, Tatjana Žnidarec POROČILO