OZ 2016/1

3 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 Davor Šoštarič: IZUM V VLOGI UNESCOVEGA REGIONALNEGA CENTRA Zato je UNESCO po opravljenih vseh predpisanih aktivnostih in analizah na svoji 36. generalni skupščini novembra 2011 sprejel odločitev, da IZUM-u podeli status centra II. kategorije. Leto dni kasneje je bil v Parizu podpisan Sporazum med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), ki podrobneje definira in opredeljuje vlogo IZUM-a kot regionalnega centra II. kategorije v okviru Unesca. Cilji in namen IZUM je nesporno že več kot dve desetletji pomembno prispeval k uresničevanju strateških ciljev in programskih prioritet Unesca na področju informatizacije knjižnic in zasnove informacijskih sistemov za spremljanje rezultatov raziskovalne dejavnosti v regiji. O tem priča več mednarodnih konferenc in delavnic v skupni organizaciji z Unescovo regionalno pisarno v Benetkah (BRESCE) ali ob sodelovanju strokovnjakov iz sekretariata Unesca v Parizu. IZUM si je v večini držav Jugovzhodne Evrope, še posebej pa v regiji Zahodni Balkan, pridobil ugled povsod sprejemljivega partnerja, ker nikoli ne nastopa iz komercialnih pobud, ampak kot svetovalec vlad pri razvoju nacionalnih informacijskih sistemov za podporo kulturi, izobraževanju in znanosti. Vse vključene države so ob različnih priložnostih izrekle podporo vlogi, ki jo je opravljal IZUM. Po pravilih Unesca je bila opravljena študija izvedljivosti; izvedena je bila tudi vrsta posvetovanj: • s strokovnjakom, ki ga je imenoval UNESCO in je obiskal IZUM junija 2011; • z mednarodnimi organizacijami, ki se posvečajo knjižničarstvu; • z institucijami v regiji, ki skrbijo za razvoj knjižničarstva in informacijskega spremljanja rezultatov raziskovalne dejavnosti. Med temi aktivnostmi je UNESCO nesporno ugotovil, da v regiji obstaja enotno stališče glede naslednjih področij: • potreba po izmenjavi znanja in izkušenj pri informatizaciji knjižnic in pri sprotnem spremljanju rezultatov raziskovalne dejavnosti; • krepitev sodelovanja vladnih, strokovnih in poslovnih subjektov pri intenzifikaciji prenosa znanja v prakso; • bogatenje znanj in izkušenj na omenjenih področjih, upoštevaje večjezičnost v regiji; • specialistično izobraževanje in usposabljanje za ta namen; • ustanavljanje lastnih centrov znanja in izobraževanje za potrebe informatizacije knjižnic; • izmenjava strokovnjakov med sodelujočimi državami; • stalen pretok znanja prek strokovnega tiska, konferenc in spletnih komunikacij. Po pričakovanjih naj bi IZUM kot Unescov center II. kategorije pomembno okrepil multikulturno sodelovanje in pretok informacij o intelektualni produkciji v regiji, kar bi spodbudilo nastanek novih partnerskih odnosov v delu sveta, kjer je to glede na polpreteklo zgodovino še posebej potrebno. Dejavnost centra naj bi bila osredotočena na reševanje konkretnih problemov posodabljanja knjižničnih sistemov v vključenih državah in na zagotavljanje pogojev njihove integracije v globalno knjižnično mrežo tako z vidika dostopa do mednarodnih bibliografskih baz kot z vidika vključevanja lastnih bibliografskih informacij v te baze. Tako intelektualna dediščina kot tudi sprotna intelektualna produkcija teh držav terjata aktivnejšo prisotnost v globalnih pregledih. Med nameni je tudi spodbujanje izgradnje informacijske infrastrukture, ki bo omogočala višjo kakovost raziskovalne dejavnosti, transparentnost raziskovalnih potencialov in rezultatov raziskovalne dejavnosti v regiji, posledično pa bo pospeševala tudi splošno inovativnost. Kaj se po treh letih dejansko dogaja V sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Unescom je med drugim zapisano, da bo IZUM v vlogi Unescovega centra II. kategorije skrbel za: • usklajevanje razvoja in delovanja vzajemnega bibliografskega sistema in storitev; • usklajevanje razvoja inuporabostandardovza računalniško podporo za zahteve vzajemnega bibliografskega sistema in storitev; • razvoj in vzdrževanje programske opreme za potrebe vzajemnega bibliografskega sistema in storitev; • ugotavljanje usposobljenosti osebja knjižnic za vzajemno katalogizacijo in sodelovanje z nacionalnimi knjižnicami držav, ki sodelujejo v COBISS.Net ; • načrtovanje in vzdrževanje skupnih računalniških in komunikacijskih zmogljivosti za delovanje sistema; • upravljanje ponudbe podatkovnih zbirk na elektronskih nosilcih podatkov z neposrednim dostopom s soglasjem njihovih ustvarjalcev; • organizacijo strokovnega usposabljanja in svetovanja na področjih, ki jih pokriva vzajemni bibliografski sistem; • usklajevanje informacijskih sistemov za spremljanje raziskovalne dejavnosti v različnih državah, ki uporabljajo COBISS.Net ; • sodelovanje pri javnih programih za razvoj mreže COBISS.Net kot sredstva za razvoj družb znanja v regiji;