OZ 2016/1

4 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 • načrtovanje razvoja in vzdrževanja računalniške in komunikacijske infrastrukture v izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih organizacijah; • raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na lastnem delovnem področju. Jasno se vidi, da gre za naloge, ki jih IZUM v tej regiji že tako ali tako izvaja po svojem osnovnem poslanstvu. Glede tega se ni prav nič spremenilo. Mi smo sicer pričakovali, da se bodo naše dejavnosti v ciljni regiji okrepile in da nam bo status Unescovega centra II. kategorije utrl kakšno prej težje dostopno pot. Prav tako smo bili prepričani, da bomo z Unescovo pomočjo lažje identificirali razvojne programe v tej regiji in skupaj z Unescom ter njegovimi partnerji tudi sprožili kakšne nove aktivnosti, po tihem pa smo se tudi nadejali kakšnega konkretnega instrumenta. Žal se nič kaj takega ni zgodilo. Pravzaprav kar drži ugotovitev, da se nekako pojavljajo komunikacijski zastoji med Unescom in nami. Razlog vidim v morda ne povsem dorečenih postopkih medsebojnega komuniciranja in v našem slabšem poznavanju organizacijskih mehanizmov Unesca. Najpomembnejša razloga pa sta Unescovo nerazumevanje IZUM-ove vloge in poslanstva v regiji ter dejstvo, da naši programi morda niso čisto v skladu z Unescovimi standardnimi vzorci (naša vloga in poslanstvo sta dokaj dolgoročna in usmerjena v zelo konkretne cilje širšega pomena). Iz tega zadnjega razloga in glede na v Sporazumu jasno zapisane naloge in cilje je pri našem angažiranju v ciljni regiji razumljivo, da v naših programih ni prostora za nekakšne parcialne, populistične ali kako drugače odmevne projekte, ki bi izstopali iz naše jasno začrtane smeri. Trdim pa, da so rezultati našega delovanja izvrstni in zelo pomembni za regijo, ki jo pokrivamo. Nenazadnje se je število držav, v katerih imamo konkretne rezultate, v tem času povečalo – z nami je zdaj tudi Albanija, ki sodeluje v mreži COBISS.Net z devetindvajsetimi knjižnicami in kopico usposobljenih katalogizatorjev! Zaklju^ek Za IZUM je pridobitev statusa Unescovega centra II. kategorije zagotovo prestižnega pomena in veliko priznanje dosedanjim uspehom ter potrditev programskih usmeritev v regiji. Želeli bi si, da bi UNESCO našo dejavnost podprl z več konkretnimi dejanji. Komunikacije in medsebojno obveščanje bi lahko bili globlji in z veseljem se bomo potrudili, da morebitne ovire na tej poti premagamo. Prav tako upamo, da bo Vlada Republike Slovenije kljub trenutnim omejitvam in ukrepom zmogla izpolniti svoje še neizpolnjene zaveze iz Sporazuma. Viri UNESCO, 2011, Resolucija o podelitvi statusa centra II. kategorije pod okriljem Unesca. Dostopno na: http://www.unesco.org/new/ fileadmin/MULTIMEDIA/HQ/ED/pdf/36_C_Res_15_-_Sri_Lanka_ Centre_Nov2011.pdf ; str. 61, točka 55. UNESCO, 2005, Convention on the Protection and Promotion of the Diversity of Cultural Expressions. Dostopno na: http://portal.unesco. org/en/ev.php-URL_ID=31038&URL_DO=DO_TOPIC&URL_ SECTION=201.html UNESCO, 2012, Sporazum med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih narodov za izobraževanjem znanost in kulturo […]. Dostopno na: http://www.unesco.org/new/fileadmin/MULTIMEDIA/ HQ/CI/CI/pdf/official_documents/agreement_unesco_slovenia_ izum_en.pdf Pivec F., 2012, Pot v UNESCO. Organizacija znanja, Vol. 17, št. 1 Šoštarič D., 2012, IZUM pred novimi izzivi. Organizacija znanja, Vol 17, št. 4 Kārkliņš J., 2012, On the Occasion of the Inauguration of IZUM […]. Organizacija znanja, Vol 17, št. 4 Davor Šoštarič: IZUM V VLOGI UNESCOVEGA REGIONALNEGA CENTRA