OZ 2016/2

88 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 Slika 1: Prispevki držav članic EU k Europeani – stanje 28. januarja 2016 (Vir: Contribution to Europeana (28 Jan 2016) against Annex II to Recommendation, 2016) Zaradi pravnih razlogov v Europeano niso bila vključena dela, ki so jih nehali tiskati (okoli 90 % knjig v evropskih nacionalnih knjižnicah), niti dela (po oceni od 10 do 20 % avtorsko zaščitenih zbirk), ki so bila še avtorsko zaščitena, vendar imetnik ni bil znan. Primer Europeane kaže tudi na veliko razdrobljenost evropskega pravnega okvira za izdajo dovoljenj za distribucijo avtorsko zaščitenih del. V začetku leta 2008 je moralo npr. francosko združenje iz Europeane umakniti fotografije, za katere je imelo pravice do distribucije samo za francosko ozemlje. Evropska komisija je leta 2008 začela javno posvetovanje o prihodnosti Europeane in digitalizaciji knjig, ki je potekalo do novembra 2009. V ospredju so bila vprašanja, povezana z dostopnostjo digitaliziranega gradiva za uporabnike v celotni EU, s sodelovanjem z založniki na področju avtorsko zaščitenega gradiva, z vzpostavitvijo evropskega registra del neznanih imetnikov in del, ki se ne tiskajo več, ter z dolgoročnim financiranjem Europeane. Do leta 2013 je Evropska komisija finančno podpirala Europeano iz programa za konkurenčnost in razvoj, k zaprtju finančne konstrukcije pa so prispevale države članice in kulturne institucije. Urad Europeane gosti Nacionalna knjižnica Nizozemske v Haagu, vodi pa ga Fundacija za evropsko digitalno knjižnico. Združeno kraljestvo je prva evropska država, ki je sprožila problem del neznanih imetnikov avtorske pravice v znanem pregledu zakonodaje o intelektualni lastnini (Gowers Review) iz leta 2006 (Wikipedia, 2016a). Kljub izhodiščni ugotovitvi, da je britanski sistem intelektualne lastnine dobro zgrajen, v pregledu podajajo 54 konkretnih priporočil za izboljšavo, ki se nanašajo predvsem na krepitev izvajanja in dodatno podporo poslovanju ter na ravnovesje med zaščito intelektualne lastnine in konkurenco na prostem trgu. Na dela neznanih avtorjev se nanaša priporočilo 14a. P atentni urad bi moral izdati jasna navodila za "razumno iskanje" osirotelih del ob pomoči imetnikov pravic, organizacij za zbiranje, lastnikov pravic in arhivov. Del neznanih imetnikov avtorske pravice je v knjižnicah po svetu zelo veliko. Taka dela predstavljajo štirideset odstotkov zaloge Britanske knjižnice (British Library). Francija ima na področju avtorskih pravic zelo močno tradicijo in zaščita avtorjev je vedno imela visoko prioriteto. Prav Francija je bila pobudnik projekta i2010 Digital Libraries. Projekt je bil odgovor na projekt Google Books v angleškem jeziku. Posebna komisija za pravice do intelektualne lastnine je leta 2008 priporočila uvajanje definicije del neznanih imetnikov avtorske pravice v francoski zakon o avtorski pravici. Po mnenju komisije so dodatne rešitve potrebne predvsem za književna dela neznanih imetnikov avtorske pravice. Nemški zakon o avtorski pravici pozna "neznano rabo" (nem. unbekannte Nutzungsarten ). Projekti digitalizacije so tudi v Nemčiji aktualizirali vprašanje reprodukcije del neznanih imetnikov avtorske pravice. Ocenjeno je bilo, da se na dela neznanih imetnikov avtorske pravice v nemških knjižnicah nanaša med 5 in 70 % zalog (de la Durantaye, 2011). Nemške knjižnice v zvezi z digitalizacijo zanima omenjena "neznana uporaba" v pogodbah, pri čemer so jih pod določenimi pogoji podpirali novi predpisi. Dogovor vključuje pogodbe o delih znanih in neznanih imetnikov avtorske pravice. Tako posredno rešujejo problem del z neznanimi imetniki avtorske pravice. Projekt Google Books Avtorsko pravico po navadi povezujemo predvsem z uporabo, vendar avtorska pravica zelo vpliva tudi na vsebino baz podatkov in informacijskih sistemov v izgradnji, in sicer predvsem digitalnih. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE