OZ 2016/2

89 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 O vplivu avtorske pravice na odnose med udeleženci izgradnje tovrstnih digitalnih sistemov priča tudi projekt Google Books (Seljak, 2007). Projekt ima knjižnični in pravni vidik. Trije glavni udeleženci, vključeni v projekt, so: Google, imetniki pravic intelektualne lastnine (avtorji, založniki) in knjižnice. Ponudba Googla za digitalizacijo zbirke je bila posebej zanimiva za splošne knjižnice. Google krije stroške v celoti, ena digitalna kopija pripada Googlu, ena pa knjižnici. Precej pravnih nejasnosti je bilo glede tega, katere knjige lahko Google digitalizira in za katere lahko ponudi samo kratke izvlečke. Avtor knjige ima pravico, da besedilo umakne z Googla. Založniki so tožili Google, ker so nasprotovali temu, da bi Google razpolagal z več digitalnimi kopijami in so bili mnenja, da je to nepoštena raba. Primerjalna analiza zakonodaj in zlasti konkurenčnega zakona (angl. competition law ) ZDA, Francije in Španije v zvezi s posledicami projekta Google Books za intelektualno lastnino ter proučevanje sodnega procesa zoper Google v ZDA in Evropi in možnih posledic sporazumne ureditve med Googlom ter zvezami avtorjev in založnikov v ZDA je pokazala, da predstavlja projekt Google Books velikansko kršitev pravic intelektualne lastnine. Najprej naj bi bil določen nacionalni zakon za vsako knjigo v knjižnici, da se ugotovi, katere knjige sodijo v javno domeno. Projekt Google Books omogoča dostop tudi do knjig, ki se ne tiskajo več, do izvlečkov iz knjig, ki so v tisku, itd., vendar tega ni mogoče narediti brez soglasja imetnika avtorske pravice. Uporaba del neznanih imetnikov avtorske pravice (angl. orphan works ) terja zagotovila, ki jamčijo pravice imetnikov, če bi imetniki teh pravic nekoč postali znani. Sporazumna ureditev med Googlom ter zvezami avtorjev in založnikov v ZDA je Googlu zagotovila monopolni položaj glede e-knjig in knjig brez znanega imetnika avtorske pravice. Primer projekta digitalizacije ^asnikov, knjig in zvo^nih posnetkov, objavljenih pred letom 1900 – Britanska knjižnica Analiza izvajanja zaščite avtorske pravice na primeru projekta digitalizacije časnikov, knjig in zvočnih posnetkov, objavljenih pred letom 1900, ki jo izvaja Britanska knjižnica (British Library, BL), kaže, da naloga v zvezi z avtorsko pravico nima samo pravnih posledic, ampak da predstavlja zaradi časovne zamudnosti ter strokovne in stroškovne zahtevnosti pomemben dejavnik, ki ga je vsekakor treba upoštevati pri načrtovanju dinamike ter kadrovskih in finančnih virov izvajanja tovrstnih projektov izdelave baz podatkov in sistemov (King, 2008). Digitalizacija je izdelava digitalnega nadomestka za analogni izvirnik; projekt Britanske knjižnice vključuje digitalno konverzijo nekaterih njenih zbirk. To so: • arhivski zvočni posnetki, • časniki v Združenem kraljestvu iz 19. stoletja, • knjige v Združenem kraljestvu, ki naj bi bile zunaj avtorskopravne zaščite (angl. out-of-copyright books ). Nameni projekta so: • povečevanje uporabe z odprtim mrežnim dostopom in zagotovitvijo funkcionalnosti, ki so neločljivo povezane z gradivom v digitalni obliki; • fizično ohranjanje izvirnega analognega gradiva za prihodnje uporabnike z zamenjavo z digitalnimi nadomestki; • zagotavljanje prihodkov od teh proizvodov na trgu bodisi za partnerje ali samo za BL (v čitalnici BL je uporaba tega gradiva v digitalni obliki brezplačna). Ena izmed glavnih nalog ob izvajanju projekta je bila zagotoviti upoštevanje zakona Združenega kraljestva o avtorski pravici oz. pridobivanje dovoljenja imetnikov avtorske pravice za digitalno reprodukcijo, seveda, kadar je to mogoče, saj ni pričakovati, da bodo našli prav vse nosilce avtorske pravice. Domnevalo se je, da so časniki, objavljeni pred letom 1900, zunaj avtorskopravne zaščite. Po mnenju strokovnjakov za avtorsko pravico pa naj bi bili zunaj avtorske zaščite časniki, objavljeni pred letom 1865. Avtorska pravica izdajatelja pred letom 1912 po zakonu Združenega kraljestva preneha 70 let po objavi. Če je imetnik avtorske pravice do časnika, objavljenega v letu 1900, umrl pred letom 1936, naj bi ta časnik sodil v javno domeno od leta 2007 naprej. Dodatni vir težav je bil ugotoviti vrsto pogodbe med časnikom in avtorjem v času objave, saj ni verjetno, da te pogodbe sploh še obstajajo; poleg tega so bili članki s podpisanim avtorjem tedaj redkost. Vsekakor je dostopnost digitaliziranih časnikov odvisna od tega, ali je rešeno vprašanje avtorske pravice; reševati ga je treba za vsak časnik posebej. Rešiti je bilo treba tudi vprašanje blagovne znamke, če jo je časnik imel. Britanska knjižnica naj bi upoštevala tudi evropsko pobudo i2010 Digital Libraries Initiative, ki se nanaša na "dela neznanih imetnikov avtorske pravice". Projekt arhivskih zvočnih posnetkov (klasične in popularne glasbe, radijskih dram, ustnih pričevanj in tradicionalne glasbe) se je začel leta 2004 in je vključeval okrog 12.000 enot, leta 2006 pa so javnosti omogočili dostop do baze podatkov. S to vrsto gradiva so povezani zelo specifični problemi avtorske pravice, saj ima gradivo veliko akademsko in majhno komercialno vrednost. Pri izbiri so se izogibali tistim posnetkom, ki so vključevali glasbo in petje, saj je v takem primeru proces ugotavljanja Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE