OZ 2016/2

91 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). Izključnost avtorske pravice pomeni, da je avtorska pravica po svoji naravi absolutna in da zadeva vsakogar, torej ima učinek erga omnes (proti vsem). Moralne pravice varujejo avtorja v zvezi z njegovimi duhovnimi in osebnimi vezmi z delom. Moralne pravice so neodtujljive in neprenosljive ter se jim ni mogoče odpovedati. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah priznava štiri moralne pravice. To so: pravica do prve objave, pravica do priznanja avtorstva, pravica do spoštovanja dela in pravica do skesanja. Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja, s tem da izključno avtor dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela ali primerkov svojega dela. Če v zakonu o avtorski in sorodnih pravicah ni drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, kadar je avtor pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico. Avtor ima toliko pravic, kolikor je vrst uporabe njegovega dela. Z vsako novo vrsto uporabe avtorskega dela nastane nova materialna pravica. Zakon o avtorski pravici zato ne more podati izčrpnega seznama materialnih pravic. V zakonu so naštete naslednje materialne pravice: pravica reproduciranja, pravica javnega izvajanja, pravica prenašanja (predvajanja s fonogrami in videogrami) ter javnega prikazovanja, pravica radiodifuznega oddajanja, pravica retransmisije, pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravica dajanja na voljo javnosti, pravica predelave, pravica avdiovizualne priredbe, pravica distribuiranja in pravica dajanja v najem. Druge pravice avtorja varujejo avtorjeve interese, ki niso značilno premoženjski ali strogo moralni, vendar so za avtorja v zvezi z varovanim delom in možnostjo njegove uporabe še vedno pomembni. Druge pravice avtorja so pravica do dostopa (do izvirnika ali primerka dela, ki je v posesti nekoga drugega) in izročitve izvirnika likovnega dela ali fotografije za razstavo, sledna pravica (fr. droit de suite ), pravica javnega posojanja in pravica do nadomestila za dovoljeno zasebno ali drugo lastno uporabo (fotokopiranje in tonsko ali vizualno snemanje). Avtorska pravica kot celota ni prenosljiva. Avtor lahko s pogodbo ali drugim pravnim poslom, ki ga priznava zakon, prenese na druge osebe posamične materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja. Moralne pravice so neodtujljive, zato jih ni mogoče prenesti na druge osebe. Pogodba, s katero avtor prenese avtorsko pravico kot celoto ali moralne avtorske pravice, je nična. Enako velja za prenos materialnih avtorskih pravic za vsa prihodnja dela avtorja in prenos materialnih avtorskih pravic za še neznane načine uporabe tega dela. Prenos posamičnih materialnih avtorskih pravic ali posamičnih drugih pravic avtorja je lahko vsebinsko (izključen ali neizključen prenos), prostorsko ali časovno omejen. Čeprav avtorska pravica kot celota ni prenosljiva, se deduje. Po avtorjevi smrti njegovi dediči vstopijo v pravni položaj avtorja glede varovanih del in zato postanejo imetniki avtorjevih materialnih, moralnih in drugih pravic. Avtorska pravica je nematerialno premoženje in je kot taka neodvisna in nezdružljiva z lastništvom ali drugimi stvarnimi pravicami na katerem koli materialnem predmetu, v katerem je vsebovano avtorsko delo. Prenos posamezne materialne avtorske ali druge pravice avtorja na delu ne vpliva na lastništvo nad materialnim predmetom, v katerem je vsebovano avtorsko delo. Podobno tudi prenos lastništva nad materialnim predmetom, v katerem je vsebovano avtorsko delo, ne vpliva na posamezne materialne avtorske ali druge pravice avtorja do njegovega dela. Toda razen pri arhitekturnih objektih lastnik izvirnika dela ne sme uničiti izvirnika, ne da bi prej ponudil njegov odkup avtorju po ceni, ki ustreza protivrednosti materiala (ob domnevi, da ima avtor upravičen interes za ohranitev dela). Čeprav je avtorska pravica absolutna po svojem učinku, jo zakon o avtorski in sorodnih pravicah v nekaterih primerih omejuje v korist drugih pravic in/ali v družbenem interesu. V vsakem takem primeru so omejitve avtorske pravice dopustne le pod pogojem, da je obseg take uporabe avtorskih del omejen s predvidenim namenom, da je v skladu z dobrimi običaji, da ne nasprotuje običajni uporabi dela in da ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja. V zakonu o avtorski in sorodnih pravicah sta določeni dve temeljni ravni omejitve avtorske pravice: zakonite licence in prosta uporaba dela. Zakonite licence omogočajo uporabo dela brez prenosa ustrezne materialne pravice, vendar ob plačilu primernega nadomestila (to se nanaša na reproduciranje dela v učbenikih, namenjenih za pouk, reproduciranje del v korist invalidnih oseb). Prosta uporaba pomeni, da se delo lahko uporablja brez prenosa ustrezne materialne pravice in brez plačila kakršnega koli nadomestila avtorju (to se nanaša na uporabo dela zaradi omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, uporabo dela pri citiranju, zasebno reproduciranje dela, javno izvajanje v obliki pouka ipd.). Avtorska pravica traja ves čas življenja avtorja in še 70 let po njegovi smrti. S pretekom rokov trajanja avtorske pravice avtorsko delo ni več avtorskopravno varovano in postane dostopno javnosti. Če je delo ustvarilo več avtorjev (soavtorji), se čas varstva računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji. V nekaterih primerih avtorska pravica ne traja celotno življenje avtorja in 70 let po njegovi smrti, ampak 70 let od zakonite objave dela, npr. ko gre za dela neznanega Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE