OZ 2016/2

95 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 Pretočni prenos (angl. streaming ali media streaming ) je tehnika prenašanja podatkov tako, da se prenašajo kot stalen in neprekinjen tok. Tehnologije pretočnega prenosa postajajo z rastjo interneta vse pomembnejše, saj večina uporabnikov nima dovolj hitrega dostopa za zadovoljiv prenos velikih multimedijskih datotek. Pri pretočnem prenosu brskalnik, odjemalec ali vtičnik lahko začne predvajati podatke, preden se je prenesla celotna datoteka. Za ustrezno delovanje pretočnega prenosa mora biti odjemalec, ki podatke prejema, zmožen podatke zbirati in pošiljati kot stalen tok aplikaciji, ki podatke obdeluje in pretvarja v zvok ali slike. To pomeni, da mora odjemalec, če prejema podatke hitreje, kot je potrebno, presežne podatke shranjevati v medpomnilnik. Če podatki ne prihajajo dovolj hitro, njihovo predvajanje ne bo potekalo nemoteno. Pojavljajo se mnoge konkurenčne tehnologije pretočnega prenosa. De facto standard za avdiopodatke na internetu je RealAudio , ki ga je razvilo podjetje Progressive Network (Webopedia, 2016) . Uporaba informacij preko digitalne tehnologije ni nič drugega kot kopiranje. Kopiranje je preprosto način, na osnovi katerega delujejo računalniki. V primeru interneta predstavlja tehnologija glavni problem sodobnih zakonov o avtorski pravici, ki so naravnani predvsem na prepoved kopiranja. S tem se je spremenil tudi zakonski status tehnologije. Predstavniki dejavnosti, ki temeljijo na avtorski pravici, so se organizirali v nacionalne in mednarodne zveze; na lovu za čim večjim dobičkom so kot svoje nadzorne organe začeli ustanavljati različne agencije za avtorsko pravico. Preostalo jim ni nič drugega kot ofenziva v več smereh: preusmerjanje kriminalizacije v zakonih o avtorski pravici s primeri kršitve h kriminalizaciji uporabe tehnologije. Zakoni o avtorski pravici bi morali potegniti ločnico med uporabo in distribucijo v boju proti piratstvu, ki ga v njihovem imenu vodijo močne protipiratske agencije. Fleischer (2008) je opozoril, da je pojem "digitalno" širši od pojma "online". Poleg interneta obstajajo tudi možnosti distribucije preko darknetov, ki vključujejo kopiranje CD-jev, preko e-pošte, prenosnih trdih diskov, mobilnih telefonov … Obdobje, ko je bil sprejet prvi zakon o avtorski pravici, je bilo obdobje pomanjkanja. Digitalno dobo glede količine ustvarjenega znanja lahko označimo kot dobo obilice. Zgolj dodajanje količine nič ne prispeva h kulturni ali ekonomski vrednosti, vendar je vrednost v kontekstu, znotraj katerega iz te obilice skupno ustvarjamo pomen. Stara formula podjetništva v dejavnostih, temelječih na avtorski pravici, je bila prodaja zunaj konteksta. Danes največ veljajo dokumentarni fotografski posnetki, nastali na kraju dogajanja, ki pričajo o resnici, kakršna dejansko je. Tehnična kakovost teh fotografij ni pomembna, odlikuje jih kakovost, ki je ni mogoče kopirati (angl. uncopyable quality ). Od zakonske urejenosti in veljavnosti zakonov ter od ozaveščenosti avtorjev in uporabnikov avtorskih vsebin o avtorski in sorodnih pravicah so odvisne gospodarske panoge, ki temeljijo na avtorski pravici (Chitrakar, et al., 2010). Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije sta sofinancirala posebno študijo o prispevku panog, ki temeljijo na avtorski in sorodnih pravicah, k slovenskemu gospodarstvu. Študija je bila izvedena na pobudo Urada RS za intelektualno lastnino med februarjem in novembrom 2009. Namen je bil izmeriti prispevek teh panog k slovenskemu nacionalnemu gospodarstvu z oceno obsega proizvodnje, dodane vrednosti, zaposlitev in zunanje trgovine. Metodologijo je razvila in predlagala WIPO. Temelji na najboljših praksah s tega področja ter uradnih statističnih podatkih in drugih virih podatkov, vključno s pogovori s predstavniki panog, ki temeljijo na avtorski pravici. Študija omogoča mednarodne primerjave, saj so bile tovrstne študije opravljene v več kot 20 državah sveta. Referenčno je bilo leto 2007. Panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, so zelo pomembne za slovensko gospodarstvo in zaslužijo večjo pozornost gospodarske politike od izkazane. Zajemajo 5,8 % nacionalnega obsega proizvodnje ali 4,2 milijardi evrov, prispevek k dodani vrednosti pa znaša 1,7 milijarde evrov ali 5,1 % nacionalnega BDP in je primerljiv s prispevkom javne uprave in obvezne socialne varnosti ter presega prispevek izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva, finančnega posredništva, oskrbe z električno energijo, plinom in vodo, gostinstva itd., vendar je nekoliko nižji od povprečja 21 držav (5,5 %). Leta 2007 je bilo v teh panogah, temelječih na avtorski pravici, 54.506 zaposlenih, kar znaša 6,8 % vseh delovnih mest v Sloveniji. Produktivnost, merjena kot dodana vrednost zaposlenega, je bila 32.025 EUR, kar je pod nacionalnim povprečjem (37.963 EUR). Zunanjetrgovinska bilanca (279,1 milijona evrov) panog, temelječih na avtorski pravici, je bila negativna – uvoz je bil večji od izvoza. V Sloveniji so z vidika neposrednega in multiplikativnega učinka te panoge primerljive z vlogo turistične dejavnosti: vsakih 1000 EUR vložka v teh panogah ustvari 1.570 EUR končne vrednosti. Panoge, ki temeljijo na avtorski pravici, posredno ustvarjajo tudi povpraševanje po proizvodih in storitvah drugih, z njimi povezanih panog (proizvodi in storitve finančne, gradbene, prehrambene in še katere druge dejavnosti), kar posredno povečuje njihov prispevek. V panogah, ki temeljijo na avtorski pravici, so zainteresirani Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE