OZ 2016/2

97 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 Stopnja zaščite in uveljavitve teh pravic je v svetu zelo različna. Z večanjem pomembnosti intelektualne lastnine v trgovini so te razlike postale vedno večji vir napetosti v mednarodnih gospodarskih odnosih. Namen novih mednarodno dogovorjenih trgovinskih predpisov o pravicah intelektualne lastnine TRIPS je doseči več reda in predvidljivosti, zmanjšati vrzeli, ki obstajajo v zaščiti teh pravic, ter najti ravnotežje med dolgoročnimi koristmi in možnimi kratkoročnimi stroški za družbo. Postavljena je minimalna raven zaščite intelektualne lastnine, ki jo imetnikom mora zagotoviti sleherna vlada v državah članicah WTO. Zaščita intelektualne lastnine naj bi koristila tako proizvajalcem kot uporabnikom. Kadar zaščita intelektualne lastnine spodbuja ustvarjalnost in izumiteljstvo, zlasti ko rok zaščite poteče in se stvaritve in izumi premaknejo v javno domeno, gre za očitno korist za družbo. Vlade si na osnovi različnih izjem, npr. v zvezi z zdravstvenimi problemi, prizadevajo zmanjšati kratkoročne stroške. Vzpostavljen je tudi sistem WTO za dogovorno urejanje trgovskih sporov o pravicah intelektualne lastnine. Sporazum TRIPS ureja: • upoštevanje temeljnih načel trgovskega sistema in mednarodnih sporazumov o intelektualni lastnini, • ustrezno zaščito pravic intelektualne lastnine, • uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v posamezni državi na ustrezen način, • sporazumno reševanje sporov o intelektualni lastnini med državami članicami WTO, • prehodni režim med uvajanjem novega sistema zaščite intelektualne lastnine. Izhodiščna načela so: • enakopravnost državljanov in tujcev; to načelo je ključno tudi v drugih sporazumih o intelektualni lastnini zunaj WTO; • enakopravnost državljanov vseh trgovskih partnerjev v WTO. Po sporazumu TRIPS naj bi zaščita intelektualne lastnine dodatno spodbujala tehnološke inovacije in prenos tehnologije. Predmet drugega dela sporazuma TRIPS so različne vrste pravic intelektualne lastnine in načini zaščite z namenom zagotoviti ustrezne standarde zaščite v vseh državah članicah. Izhodišči sta najpomembnejša mednarodna sporazuma za zaščito intelektualne lastnine, in sicer: • Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (avtorska pravica) iz leta 1886, dopolnjena v Parizu 4. maja 1896, spremenjena v Berlinu 13. novembra 1908, dopolnjena v Bernu 20. marca 1914, spremenjena v Rimu 2. junija 1928, v Bruslju 26. junija 1948, v Stockholmu 14. julija 1967, v Parizu 24. julija 1971 (Svetovna konvencija o avtorski pravici (Univerzalna konvencija)) in • Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine (patenti, uporabni modeli, industrijski vzorci ali modeli, tovarniške ali trgovske znamke itd.) iz leta 1883, tudi večkrat revidirana in dopolnjena. Konvenciji ne vključujeta nekaterih področij ali pa predpisujeta standarde zaščite, ki ne ustrezajo, sporazum TRIPS pa dodaja precej novih, višjih standardov. Sporazum TRIPS zagotavlja zaščito računalniških programov, ki jih Bernska konvencija uvršča med književna dela, in načrtuje način zaščite baz podatkov. Razširja mednarodne predpise o avtorski pravici tudi na najemniške pravice (angl. rental rights ). Avtorji računalniških programov in proizvajalci zvočnih posnetkov naj bi imeli tudi pravico varovanja del, danih uporabnikom v najem. Podobna izključna pravica se uporablja za filme, saj komercialni najem omogoča zelo razširjeno kopiranje, ki lahko vpliva na zaslužke imetnikov avtorske pravice od njihovih filmov. Ustvarjalci zvočnih posnetkov naj bi imeli pravico preprečevati neavtorizirano presnemavanje in reprodukcijo ter neavtorizirane radijske oddaje v živo v obdobju, ki ne bi bilo krajše kot 50 let. Poslovne skrivnosti in druge vrste zaupnih informacij s komercialno vrednostjo morajo biti zavarovane zoper kršitve zaupnosti in druga dejanja v nasprotju s pošteno poslovno prakso. Proti poslovnim zlorabam naj bi bili zaščiteni tudi podatki o farmacevtskih in poljedelskih kemikalijah, ki se pošiljajo vladam v odobritev za trženje.   Imetnik avtorske pravice, patenta ali druge oblike intelektualne lastnine lahko izda licenco za proizvajanje ali kopiranje zaščitene blagovne znamke, dela, izuma, vzorca itd. SporazumTRIPS izhaja iz dejstva, da pogodba o licenci lahko omeji konkurenco ali ovira prenos tehnologij in po tem sporazumu imajo vlade pod določenimi pogoji pravico preprečevati motenje konkurence s pogodbami o licencah, ki zlorabljajo pravice do intelektualne lastnine. Vendar naj bi bile vlade pripravljene tudi za medsebojno posvetovanje o nadzorovanju pogodb o licencah, ki ovirajo konkurenco. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE