OZ 2016/2

98 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 Obrazec GATT-a po URAA za prijavo avtorske pravice v ZDA Zakon Uruguay Round Agreements Act (URAA) (Form GATT, 2013) predstavlja uskladitev zakonodaje ZDA o avtorski pravici z doseženimi dogovori GATT-a v okviru urugvajskega kroga pogajanj. Usklajeni zakon je začel veljati leta 1995. Leta 1989 so se ZDApridružile Bernski konvenciji in bi po 18. členu te konvencije morale ščititi vsa dela, ki so v državi izvora še avtorskopravno zaščitena in torej ne sodijo v javno domeno. V skladu s tem bi ZDA morale avtorskopravno zaščititi tudi tuja dela, ki prej v ZDA niso bila zaščitena. Vendar so ZDA zanikale retroaktivno veljavnost Bernske konvencije in uporabile pravila listine samo za dela, ki so prvič objavljena po 1. marcu 1989. Zaradi enostranske razveljavitve retroaktivne veljavnosti, ki jo predpisuje 18. člen Bernske konvencije, so se ZDA soočile z ostro mednarodno kritiko. Z vzpostavitvijo avtorske pravice v zakonu ZDA po URAA o avtorski pravici se je ameriška zakonodaja uskladila z zahtevami Bernske konvencije in stanje uredila. Obrazec GATT-a po URAA (Form GATT, 2013) za prijavo avtorske pravice se uporablja od leta 1996. Z obrazcemGATT-a se prijavlja posamično delo ali niz del, več epizod, nadaljevanj oziroma izdaj v istem koledarskem letu, objavljenih pod enotnim naslovom. Avtor(ji) mora(jo) biti za sleherno delo ali niz del isti, prav tako mora(jo) biti za sleherno delo ali niz isti tudi imetnik(i) avtorske pravice v ZDA. Avtor in imetnik avtorske pravice nista nujno ista. Dela iz države izvora, kjer velja URAA, so lahko predmet samodejne vzpostavitve avtorske pravice. Vendar pa mora predmet samodejne vzpostavitve avtorske pravice izpolnjevati naslednje zahteve: 1. Delo v državi izvora po poteku roka zaščite ni v javni domeni. 2. Delo je v javni domeni v ZDA, in sicer: • ker ne izpolnjuje pogojev za avtorsko pravico v ZDA; • ker gre za zvočne posnetke, objavljene pred 15. februarjem 1972, ki niso predmet zaščite; • ker ni iz države podpisnice Bernske konvencije, države članice WTO ali države, za katero ne velja avtorska pravica ZDA na recipročni osnovi. 3. Delo ima vsaj enega avtorja (ali imetnika avtorske pravice v primeru zvočnih posnetkov), ki je v trenutku ustvarjanja imel državljanstvo ali domicil v državi izvora po definiciji GATT. Za neobjavljeno delo je država izvora država, kjer ima avtor državljanstvo ali stalno prebivališče. Če ima zaščiteno delo več kot enega avtorja, je država izvora država, kjer ima državljanstvo ali stalno bivališče večina tujih avtorjev. Če večina avtorjev ni tujcev, je država izvora država z najpomembnejšimi povezavami z delom (z izjemo ZDA). Za objavljeno delo je država izvora država, v kateri je delo prvič objavljeno. Če je delo istočasno objavljeno v dveh državah ali v več kot dveh državah, je država izvora država z najpomembnejšimi povezavami z delom. 4. Delo je bilo prvič objavljeno v državi izvora, ni pa bilo objavljeno tudi v ZDA v 30 dneh po objavi v državi izvora. Ker se zakon o avtorski pravici in sorodnih pravicah najbolj učinkovito uveljavlja v ZDA, je tam tudi največ sodnih primerov kršitev tega zakona. Nacionalni zakoni praviloma veljajo na ozemlju ene nacionalne države. ZDA so izjema, saj se zakon ZDA o avtorski pravici nanaša na kršitve tega zakona povsod po svetu. Primer ZDA kot države z močnim in strogim zakonom o avtorski pravici izpostavlja tudi Oppenheim (2000). Poleg stroge dikcije zakona in zemljepisne definicije so za njegovo učinkovito uveljavljanje potrebni tudi ustrezen kontrolni sistem za ugotavljanje in kaznovanje kršitev ter splošni konsenz javnosti in politična volja za uveljavljanje zakona. V državah s šibkim zakonom in brez organiziranih instrumentov za uveljavljanje zakona je veliko kršitev in malo sodnih primerov, v ZDApa je sodnih primerov veliko. Imetnik pravice do baze podatkov v ZDA lahko na sodišču toži vsakega posameznika, ki masovno prenaša podatke, strani in podobno pri razvoju svoje baze in s tem flagrantno krši pravico imetnika, ki jo varuje zakon ZDA. Vendar pa sodna oblast v ZDA lahko dobi tega kršitelja zakona ZDA samo, če med ZDA in državo kršitelja obstaja sporazum o izročitvi krivca ZDA. V tem hipu so sporazumi o izročitvi na področju avtorskega prava zelo redki. Sedanje stanje nacionalnih zakonov je takšno, da je neko dejanje po zakonu ene države kršitev, po zakonu druge pa ne. Druga možnost je, da se obtoženca iz druge države aretira ob vstopu v ZDA. V primeru imetnika avtorske pravice ZDA se prijava dela lahko sproži le v imenu imetnika(ov) avtorske pravice ZDA, tj. v imenu imetnika(ov) vseh avtorskih pravic ZDA za delo. Pooblaščenec ali imetnik samo določenih izključnih pravic za delo ne more sprožiti zahteve za prijavo dela v svojem imenu. Pogoji za registracijo so izpolnjeni obrazec GATT-a, depozitni izvod dela (ali del) za registracijo in nakazilo Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE