OZ 2016/2

99 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 pristojbine. Vse se v eni pošiljki pošlje Kongresni knjižnici (Library of Congress – LC) v Washingtonu, in sicer Uradu za avtorske pravice (Copyright Office). Pristojbina ni vedno enaka. Znesek pristojbine je objavljen na spletni strani Urada. V zvezi s pošiljanjem izvodov filmov se je treba predhodno posvetovati z Uradom po telefonu ali telefaksu. Pri neobjavljenih zvočnih posnetkih naj bi poslali zvočni zapis (angl. phonorecord , npr. zvočni trak, vinilno ploščo ali CD), ki najbolje predstavlja vsebino, avtorskopravno zaščiteno po zakonu o avtorski pravici ZDA. Za objavljena dela je treba poslati en izvod po naslednjem prednostnem vrstnem redu: 1. izvod prve izdaje dela, 2. ponatis (angl. reprint ) ali novo izdajo (angl. re-release ) prve izdaje dela, 3. fotokopijo ali identično reprodukcijo prve izdaje dela, 4. popravljeno različico z bistveno količino vsebine prve izdaje dela, ki je predmet avtorskopravne zaščite, s priloženo pisno izjavo o odstotku vsebine prve izdaje v popravljeni različici. Izjeme v zvezi z depozitnim izvodom so: • Izvoda za delo, že prijavljeno pri Uradu za avtorsko pravico, ni treba poslati. • Za tridimenzionalna umetniška dela je treba poslati fotografijo, po možnosti barvno. • Za dela v strojno berljivi obliki je treba poslati en strojno berljiv izvod in opis strojno berljivega dela v pisni obliki, ki vključuje naslov, vrsto dela (npr. programska oprema, baza podatkov, videoigra) in kratek opis namena ali vsebine dela. Urad za avtorsko pravico pri LC poleg storitev registracije imetnikov avtorske pravice uporabnikom zaračuna tudi podatke o stanju avtorskopravne zaščite določenega dela, ki je registrirano pri Uradu. Urad podatke uporabnikom posreduje na njihovo zahtevo. Od januarja 2010 je cena 1 ure iskanja podatkov 165 USD, za eno poizvedbo sta potrebni 2 uri, kar znese 330 USD. Poizvedbo bi lahko opravili tudi sami, vendar se na rezultate ne moremo zanesti (The Online Books Page, 2016). Vse v zvezi z avtorsko pravico je pravzaprav posel, ki prinaša denar. Zunaj tega posla so le avtorji, saj avtorji večinoma niso tudi imetniki materialne pravice do lastnih del. TRIPS, ACTA, TPP, TTIP, SOPA, PIPA, CA/OIB Sporazum o trgovinskih pravicah intelektualne lastnine (Trade Related Aspects of Intellectual Property Rights – TRIPS) predstavlja minimalni okvir za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na mednarodni ravni. V III. delu TRIPS-a (Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, od 41. do 61. člena), sprejetem v okviru Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (WTO), so določeni civilni in upravni postopki, začasni ukrepi, posebne zahteve v zvezi z ukrepi na meji ter kazenski postopki. Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (Anti- Counterfeiting Trade Agreement – ACTA) je bil projekt ZDAin Japonske, ki je bil usmerjen predvsem proti Kitajski (Kar 85 % ponarejenih in piratskih izdelkov v vrednosti preko 1 milijarde evrov naj bi se nanašalo le na Kitajsko!) in s katerim sta želeli določiti "zlate standarde" glede uveljavitve TRIPS-a. ACTAnaj bi dopolnjevalaTRIPS in zakonodajo EU in njenih članic; določa višje standarde kot TRIPS, zato jo označujemo tudi z izrazom TRIPS plus, saj je namen sporazuma ACTA zagotoviti mednarodni okvir za izboljšanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (Intellectual Property Rights – IPR) z izboljšavo mednarodnih standardov za ukrepanje zoper številne kršitve teh pravic. Evropska komisija (EK) je ocenila, da EU ne more ostati zunaj tega procesa, in države članice so soglašale, da Komisija v tem procesu sodeluje. EK meni, da sporazum ACTA ne spreminja pravnega reda EU, zato ni nobene potrebe po usklajevanju zakonodaje v zvezi z izvrševanjem kazenskopravnih ukrepov na področju pravic intelektualne lastnine. Na ravni EU to področje urejata Direktiva št. 2004/48/ES o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice. V Sloveniji to področje urejajo predvsem Zakon o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo), Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/2007 – uradno prečiščeno besedilo in Uradni list RS, št. 68/2008), Kazenski zakonik RS (KZ-1, Uradni list RS, št. 2008/55) ter Zakon o izvajanju carinskih predpisov EU (Uradni list RS, št. 2004/25 in št. 2007/11). Sporazum ACTA je razdeljen v šest poglavij. Osrednji del sporazuma je II. poglavje, kjer so določene splošne obveznosti, izvrševanje civilnih ukrepov, ukrepov na meji, izvrševanje kazenskopravnih ukrepov ter uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v digitalnem okolju (od 6. do 27. člena). Podpisnica mora v svoji zakonodaji zagotoviti postopke za uveljavljanje pravic, ki omogočajo učinkovito Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE