OZ 2016/2

101 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 pogodbo in revidirano osnovno pogodbo jasno določena pravila o obveščanju Evropskega parlamenta. Poleg tega je ena članica EU že v začetku pogajanj zahtevala, da so vsi pogajalski dokumenti tajni in javnost nima dostopa do njih. Prvo besedilo sporazuma ACTA je bilo javno dostopno od aprila 2010 na spletni strani Generalnega direktorata za trgovino (DGTrade). V fazi podpisa sporazuma so postopki tekli v skladu z običajno prakso. Zaključek pogajanj o sporazumu ACTA je ena izmed stalnih delovnih prioritet Generalnega direktorata za trgovino. Za pripravo predloga stališča Republike Slovenije do sporazuma ACTA je bilo odgovorno Ministrstvo za gospodarstvo (Ministrstvo za gospodarstvo RS, 2011). Predlog stališča je bil sprejet 8. septembra 2011. Organ, pristojen za dokončni sprejem stališča Republike Slovenije, je Državni zbor, pravno podlago za obravnavo in odločanje v Državnem zboru pa pripravi Vlada RS. Ministrstvo za gospodarstvo je ocenilo, da ACTA nima vpliva na pravni red v Republiki Sloveniji, da ne bo posledic za proračun, da bo sporazum pozitivno vplival na gospodarstvo, saj bo omogočal večjo učinkovitost v boju proti ponarejanju, in da ne bo vplival na javno upravo in okolje. Vlada se je 2. februarja 2012 seznanila z informacijo o postopku podpisa sporazuma ACTA (Ministrstvo za gospodarstvo RS, Služba za odnose z javnostmi, 2012). Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju ACTA je Republika Slovenija podpisala 26. januarja 2012 v Tokiu (depozitar sporazuma jeVlada Japonske). Skupaj s Slovenijo so ga podpisale tudi EU ter še 21 članic EU (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo). Pred tem so ta sporazum podpisali Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Nova Zelandija, Singapur in ZDA, in sicer 1. oktobra 2011. Kot že omenjeno, je bil sporazum ACTA projekt ZDA in Japonske predvsem zoper Kitajsko. Leta 2007 so druge države udeleženke tega procesa začele pogajanja, Evropska komisija pa je v imenu EU sodelovala le kot opazovalka. Smernice za pogajanja EU so bile sprejete aprila 2008 v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. EU je formalno sodelovala v pogajanjih od junija 2008. V pogajanja je bil vključen tudi Evropski parlament. Sporazum je bil parafiran 25. novembra 2010. Pred parafiranjem sporazuma (24. novembra 2010) je Evropski parlament v Strasbourgu glede sporazuma sprejel posebno resolucijo, v kateri je med drugim pozdravil objavo osnutka sporazuma ACTA. Izrazil je pričakovanje, da bo Komisija javnosti predstavila dokončno besedilo ACTA po tehničnem sestanku ACTA v Avstraliji, vendar se to po poročilu za slovensko vlado ni zgodilo. Komisija je poudarila, da je boj proti ponarejanju prednostna naloga njene notranje in mednarodne politične strategije in da je mednarodno sodelovanje ključno za dosego tega cilja. Ob tem pa je Evropski parlament pozdravil ponovljeno izjavo Komisije, da je uveljavljanje tega sporazuma – zlasti določb o postopkih uveljavljanja avtorskih pravic v digitalnem okolju – skladno s pravnim redom Unije in da sporazum ne bo uvedel osebnih pregledov ali t. i. postopka treh opominov. Postopek treh opominov (angl. graduated response ) je bil sprejet v več državah z namenom zmanjšati nezakonito uporabo datotek. V odgovor na spletno kršitev avtorske pravice industrijske panoge, odvisne od avtorske pravice, zagovarjajo postopek treh opominov, ki vključuje vrsto opozorilnih dopisov, s katerimi uporabnike najprej obveščajo, nato pa opozarjajo, da kršijo avtorske pravice. Evropski parlament je tudi poudaril, da se pri uvedbi tega postopka nobena podpisnica sporazumaACTA, zlasti v EU, ne more sklicevati na ta sporazum. Vlada RS je Predlog sklepa Sveta o podpisu trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi mehiškimi državi, Kraljevino Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur, Švicarsko konfederacijo in Združenimi državami Amerike na osnovi predloga stališča do predloga sklepa Sveta Ministrstva za gospodarstvo sprejela 22. septembra 2011. Odbor za gospodarstvo pa je 27. septembra 2011 sprejel Sklep o podpori. Za pristop Slovenije k sporazumu ACTA je bilo tudi odločilno, da je novembra 2010 večina držav članic podprla predlog sporazuma in pozvala k zaključku pogajanj. V nadaljevanju postopka je bila v predlogu Sklepa o podpisu dodana dopolnitev v preambuli, da EU ne bo izvajala deljene pristojnosti na področju kazenskega prava v času podpisovanja in sklepanja sporazuma ACTA. Ta dopolnitev je bila sprejeta na seji Odbora za trgovinsko politiko 2. decembra 2011. Z odpravo pridržka ene države članice so bili izpolnjeni vsi pogoji, da bi sporazum podpisale EU in države članice. Prvotno je bilo predvideno, da bo o sklepu odločal Svet za zunanje zadeve 14. decembra 2011, vendar pa je sklep na koncu sprejel Svet EU za kmetijstvo 16. decembra 2011, in sicer pod točko A. Sprejemanje pod točko A pomeni, da z vsebino sklepa soglašajo vse države članice in da ni potrebe za razpravo. Po posvetovanju Komisije pod poljskim in kasneje Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE