OZ 2016/2

102 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 danskim predsedstvom je bil podan predlog, da tudi države članice podpišejo ta sporazum skupaj z EU, in sicer na ravni veleposlanikov, v tednu od 23. januarja 2012 dalje v Tokiu. Iz tega razloga je Vlada RS na predlog Ministrstva za gospodarstvo dne 18. januarja 2012 svoj sklep o podpisniku sporazuma spremenila in za podpis pooblastila veleposlanico Republike Slovenije na Japonskem Heleno Drnovšek Zorko. Na podlagi tega sklepa je Ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo pooblastilo. S podpisom sporazuma ACTA za Republiko Slovenijo ta mednarodna pogodba v Sloveniji ni bila uveljavljena, ampak je v skladu z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb za Slovenijo nastala obveznost, da ne ravna v nasprotju s predmetom in namenom te pogodbe. Sicer pa je za uveljavitev sporazuma v RS potrebna ratifikacija. Nedvomno pa bo Slovenija pozorno spremljala razprave o tem sporazumu v Evropskem parlamentu in drugih državah članicah. SporazumACTAne omejuje dostopa do interneta, ne uvaja pregledov računalnikov in drugih aparatov na meji, ne uvaja postopka treh opominov in ne vsebuje obveznosti ISP po nadzorovanju ali filtriranju vsebine svojih uporabnikov. Takšnih določb v sporazumu ni. Sporazum ACTA po ugotovitvah vlade na seji 15. marca 2012 vsebuje določbe, pri katerih so možni pomisleki glede varovanja zasebnosti, razkrivanja informacij in varstva osebnih podatkov ter njihove skladnosti z veljavnim pravnim redom v Sloveniji. Vlada čaka na konec razprave v Evropskem parlamentu in drugih institucijah EU. Če bodo spremembe uveljavljene na ravni Unije, bo ustrezno ukrepala tudi Slovenija, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je naložila, da ne predlaga začetka postopka za ratifikacijo sporazumaACTA. Ratifikacija sporazuma je do takrat zamrznjena.  Vendar obstajajo tudi drugačna, povsem nasprotna mnenja. V mesecih, ki so sledili, je potekala javna razprava o sporazumu ACTA, ki naj bi dala odgovore na vsa sporna vprašanja. Po mnenju nekaterih sporazum ACTA prinaša amerikanizacijo varovanja pravic intelektualne lastnine na internetu. Tako predvideva, da smejo države sprejeti zakonodajo, po kateri je internetni ponudnik (ISP) dolžan imetniku avtorskih pravic razkriti identiteto domnevnega kršitelja. Državam podpisnicam pa med drugim nalaga tudi ureditev nacionalne zakonodaje, tako da bo prepovedovala posedovanje orodij, ki omogočajo razbitje zaščite pred kopiranjem ali nepooblaščenim predvajanjem. Sporazum predvideva uvedbo patentov za programsko opremo, pri čemer dopušča, da se države za takšno rešitev ne odločijo. Sporazum je nesprejemljiv predvsem zato, ker predvideva, da bi se uporabnikom, ki na internetu kršijo avtorske pravice, onemogočila internetna povezava. Evropski parlament je, kot rečeno, konec leta 2010 sprejel deklaracijo, v kateri je zahteval večjo transparentnost sporazuma. Poleg tega so evropski poslanci želeli pisno zagotovilo, da ponudniki dostopa do svetovnega spleta ne bodo odgovorni za podatke, ki se prenašajo po njihovem omrežju. Zahteve Evropskega parlamenta niso bile upoštevane. Evropska komisija je podlegla mednarodnemu sporazumu ACTA proti piratstvu in ga julija 2011 potrdila (Računalniške novice, 2011). Sporazum ACTA še ni pravno zavezujoč. Da stopi v veljavo, ga mora najprej potrditi Evropski parlament in nato ratificirati vse države članice v svojih nacionalnih parlamentih. Sporazumu bo zato trda predla, kajti številne stranke v Evropskem parlamentu so že napovedale, da bodo glasovale proti, saj naj bi bil v navzkrižju z evropsko zakonodajo. Evropska komisija je v izjavi za javnost zapisala, da sporazumACTAne spreminja trenutne evropske zakonodaje, evropskim avtorjem pa omogoča boljšo zaščito tudi v državah zunaj Evropske unije (Računalniške novice, 2011). Slovenija je 26. januarja 2012 daleč od medijskih žarometov v Tokiu skupaj z Veliko Britanijo, Avstrijo, Češko, Dansko, Finsko, Francijo, Bolgarijo, Madžarsko, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Malto, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Španijo in Švedsko podpisala kontroverzni, v tajnosti nastajajoči sporazum ACTA. Z njim se države podpisnice zavezujejo, da bodo v nacionalno zakonodajo uvedle ukrepe za učinkovitejše preganjanje kršitev intelektualne lastnine na vseh področjih, od internetnega piratiziranja glasbe, filmov in programske opreme do ponarejanja izdelkov. Zaenkrat se lobisti korporativnega kapitalizma v dejavnostih, ki temeljijo na tradicionalni paradigmi avtorske pravice, veselijo zmage. Čeprav ni moč trditi, da je univerzalni model podjetništva brez copyrighta mogoč, sta drakonska strategija zmagoslavnih lobijev in utopičnost njihovega videnja univerzalnega copyrighta zelo nevarni zaradi posledic, ki jih bomo kmalu občutili vsi kot bumerang v obliki pobega legitimnih uporabnikov interneta v nenadzorovane darknete, anonimnost in podtalno dejavnost, kar bodo lahko zlorabili tako kriminalci kot teroristi. O tem priča skupina Anonymous, ki se bori proti sporazumu ACTA. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE