OZ 2016/2

103 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 Sporazum ACTA dodatno poglablja strukturno krizo pravic, ki izvirajo iz avtorske ustvarjalnosti. Prevod besede "copyright" (avtorska pravica) je, kot rečeno, ponesrečen; gre pravzaprav za pravico imetnikov avtorske pravice do izdelave kopij avtorskopravno zaščitenega ustvarjalnega in zadosti velikega dela. Avtorji so le izjemoma imetniki avtorske pravice; ko se ACTA potemtakem sklicuje na avtorsko pravico, menda v imenu zaščite avtorske pravice pravzaprav dodatno ščiti materialne interese vseh tistih, ki so si na raznorazne načine prilastili pravice avtorjev do njihovih ustvarjalnih del. Ameriška zakona SOPA in PIPA iz leta 2012 Dne 16. januarja 2012 so svetovne tiskovne agencije poročale o dveh zakonskih predlogih Kongresa in Senata ZDA v zvezi z avtorsko pravico na internetu. To sta SOPA in PIPA. SOPA je akronim za Stop Online PiracyAct, PIPA pa za Protect Intellectual Property Act. Namen teh dveh zakonov naj bi bil preprečiti, da bi avtorsko pravico kršile tuje spletne strani, vendar bosta zakona dejansko škodila svobodi izražanja, ki je sicer na internetu zajamčena, in preprečila dostop do online informacij, ne le uporabnikom v ZDA, temveč povsod po svetu; škodila bosta tudi svobodnemu in odprtemu internetu, zastavljenega cilja pa ne bosta dosegla. Če bosta zakona uveljavljena, lastniki manj obsežnih spletnih strani ne bodo imeli dovolj sredstev, da se branijo. Velika medijska podjetja lahko zahtevajo zmanjšanje virov financiranja za tuje konkurente, tudi če avtorske pravice niso kršene. Strani teh konkurentov bodo na črni listi, kar pomeni, da se ne bodo prikazovale na glavnih iskalnikih. Lastniki blogov bodo odgovorni za vse, kar prikazujejo na svoji strani, tudi za komentarje obiskovalcev; internet bo postal mesto za lov na najmanjše kršitelje avtorske pravice. Zakona bosta ovirala inovacije in razvoj interneta. Nihče tudi ne bo dal dovoljenja za poskusno predvajanje pesmi naYouTubu, npr. pri nabavi. Zagovorniki teh zakonov v ZDA pričakujejo, da bodo tudi druge države pripravljene sodelovati pri njihovem izvajanju. SOPAin PIPApredstavljata osnovo za nadaljnje omejitve in represije v tej smeri. Barack Obama je že obvestil ameriško in svetovno javnost, da ni pripravljen podpisati teh zakonov. Po protestih internetne skupnosti proti zakonoma SOPA in PIPA na čelu z Wikipedijo, ki je 18. januarja 2012 izklopila angleško različico enciklopedije, so tiskovne agencije poročale, da so ameriški zakonodajalci prestavili sprejemanje omenjenih zakonov zoper piratstvo. Za zakona SOPA in PIPA se zavzemata zlasti Hollywood in glasbena industrija. Zakona sta usmerjena predvsem proti spletnim stranem zunaj ZDA. Po teh zakonih bi imela ameriška vlada zakonsko osnovo za zaprtje spletnih strani, pa tudi celih domen, če bi se ugotovilo, da je na njih ena sama povezava na neko stran z ilegalno vsebino. To bi se npr. lahko zgodilo časniku, če bi neki bralec v komentarju dodal povezavo do piratskega filma. Če ameriška stran ne bi mogla zapreti strani zunaj ZDA, bi iskala načine, da prepove poslovanje, povezano s to stranjo. Internetna skupnost te zakone doživlja kot nezaslišano obliko cenzure. Del tistih, ki so prepričani, da se je treba boriti proti piratstvu, ker predstavlja krajo, ocenjuje tovrstne zakonodaje v Franciji, Kanadi in Veliki Britaniji kot sprejemljive. Čeprav je obstoječi zakon ZDA (tj. Digital Millenium Copyright Act iz leta 1998) povozil čas, je vendarle večina mnenja, da SOPA in PIPA ne predstavljata niti sprejemljive niti izvedljive rešitve in da je treba sedanjo rigidno obliko omiliti v imenu kompromisa med sprejemljivo stopnjo zaščite avtorskih pravic z ene strani ter pravico do dostopa do informacij, pravico do zaščite zasebnosti in pravico do svobodnega izražanja z druge strani, ob upoštevanju dejstva, da vseh teh pravic na internetu ni mogoče zagotoviti. Primer avstralskega zakonaCopyright Amendment (Online Infringement) Bill (CA/OIB) Dne 18. januarja 2012 so se pojavili črni transparenti na stotinah spletnih strani – od Googla do Tumblrja. Na Wikipediji so obiskovalci zasledili sporočilo "Si predstavljate svet brez svobodnega znanja?" Množično ljudsko gibanje po vsej Ameriki je od internetnih podjetij zahtevalo, da se uprejo zakonoma SOPA in PIPA, ki ju je predlagala ameriška vlada, od svojih izvoljenih predstavnikov pa je zahtevalo, da organizirajo peticije in protestne shode. Po podatkih Twitterja se je 2,4 milijona tvitov, odposlanih na ta dan, nanašalo na ta dva zakona. Zakona sta bila nedolgo zatem umaknjena. Zakona SOPA in PIPA bi, kot rečeno, ameriški vladi omogočila, da z lahkoto pridobi sodni nalog, ki sili ponudnike internetnih storitev (angl. Internet service providers – ISP ), da med drugim blokirajo tuje spletne strani, ki uporabnikom v ZDA omogočajo ali olajšajo piratstvo na internetu. Zakon o zapiranju strani zaradi kršitve avtorske pravice (angl. copyright ) na internetu (Copyright Amendment (Online Infringement) Bill – CA/OIB), ki je stopil v veljavo junija 2015 v Avstraliji, imetnikom avtorske pravice do vsebin, kot sta film in televizija, omogoča pridobitev odredbe Zveznega sodišča, ki sili ponudnike internetnih storitev (ISP), kot je Telstra ( Telstra je vodilni avstralski ponudnik mobilnih telefonov, mobilnih naprav, domačih telefonov in širokopasovnega interneta.) , da blokirajo tuje spletne strani, ki omogočajo piratstvo. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE