OZ 2016/2

104 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 Ko je bil zakon, ki omogoča blokiranje strani na internetu, brez težav sprejet v avstralskem senatu, ni bilo blokirano delovanje nobene spletne strani; delovali sta tudi domači strani Googla in Wikipedije. Zakaj je bil protest proti zakonoma SOPA in PIPA v ZDA uspešen, omenjeni avstralski podobni zakon pa se je soočil le z rahlimi javnomnenjskimi pripombami novinarjev, z mrmranjem na družbenih omrežjih in z eno samo javno obravnavo? Potencialni dejavniki pomanjkanja kohezivnega ukrepanja proti avstralskemu nepremišljenemu zakonu o blokiranju spletnih strani so najbrž naslednji: majhna avstralska populacija, dejstvo, da so najbolj vplivna podjetja na spletu v Avstraliji tuja, in molk domačih digitalnih podjetij. V Avstraliji ne obstaja kritična masa uporabnikov interneta, ki bi bila akcijsko sposobna. Ljudi, ki se zanimajo za digitalno politiko, je zelo malo. V ZDA obstaja več sto tisoč ljudi, ki lahko delujejo skupaj in delijo svojo energijo in sredstva. Uveljavljena kultura svobode izražanja v ZDA, ki izhaja iz zakonodaje o pravicah, pa predstavlja glavno razliko. Sprejetje zakonov SOPA in PIPA v ZDA bi neizogibno vplivalo na ves svet, medtem ko sprejetje avstralskega zakona nima niti približno tako širokega vpliva, saj ima tam večina ljudi v mislih še vedno tradicionalno ekonomijo, ne pa digitalne ekonomije. Avtorska pravica v sporazumih o transpacifiškem partnerstvu (TPP) in čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) Po slabih šestih letih tajnih pogajanj je bilo 6. oktobra 2015 v Atlanti po sporazumu o transpacifiškem partnerstvu (TPP, Trans-Pacific Partnership) ustanovljeno največje območje proste trgovine na svetu, ki vključuje dvanajst držav ob Tihem oceanu. Barack Obama je v svojem prvem mandatu razglasil premik težišča ameriške politike od Evrope in Bližnjega vzhoda kAziji. Izjavil je, da sporazum TPP "odseva ameriške vrednote" in spodbuja vsestransko gospodarsko sodelovanje na območju. Sporazum je tudi gospodarski in finančni mehanizem, s katerimZDAposkuša omejiti naraščajoči kitajski vpliv v Aziji in drugje v svetu. TTP je, kot rečeno, protiutež rastoči gospodarski moči Kitajske. "Ko več kot 95 odstotkov naših morebitnih kupcev živi zunaj naših meja, ne moremo dopustiti, da države, kot je Kitajska, pišejo pravila svetovnega gospodarstva," je dejal Obama (A. Č., 2015). TPP je tudi model za sklenitev podobnega čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe (TTIP, Transatlantic Trade and Investment Partnership), ki ga v tajnosti pripravljajo predstavniki ZDA in Evropske unije (Lipušček, 2015). Hillary Clinton je bila že pred tremi leti skeptična do TPP. Sporazuma TPP in TTIP označuje kot pravno podlago za gospodarski NATO. Nazadnje pa je TPP vendarle ocenila kot "zlati standard" za tovrstna pogajanja. Poleg dostopa do trga TPP vsebuje več določb, ki temeljijo na pravilih iz urugvajskega kroga sporazumov Svetovne trgovinske organizacije WTO. Mnoge od teh določb so postale del standardnega obrazca sporazumov ZDAo prosti trgovini. Eno glavnih vprašanj v pogajanjih je vprašanje avtorske pravice. Združene države vztrajajo pri strogi zaščiti pravic na področju intelektualne lastnine (IPR). Cilji ZDA v sporazumih o prosti trgovini, uveljavljenih med letoma 2002 in 2007, so med drugim: (1) uporaba obstoječega varstva pravic intelektualne lastnine za digitalne medije in (2) pogajanja o trgovinskih sporazumih na področju pravic intelektualne lastnine, v katerih se "upoštevajo standarde zaščite, ki veljajo v ameriškem pravu." Določbe presegajo raven varstva, predvidenega v sporazumu TRIPS. ZDAso tradicionalno za stroge določbe o avtorskih pravicah, pomembnih za dejavnosti, kot so založništvo, film in glasba, ki se nanašajo na pravice do intelektualne lastnine, in sicer predvsem na internetu. ZDAvztrajajo zlasti pri naslednjih določbah: • avtorske pravice veljajo najmanj 70 let od smrti avtorja ali najmanj 50 let za dovoljeno objavo; za dela, ki jih ni mogoče pripisati določenem avtorju, naj bi veljale 95 let; • prepoved ukinitve ali zamenjave upravljanja digitalnih pravic; • prepoved izmikanja avtorskopravno zaščitenemu delu; • zagotavljanje omejene odgovornosti ponudnikov internetnih storitev (ISP) za kršitve avtorskih pravic. Delničarji v ZDAimajo različna mnenja glede uveljavljanja avtorskih pravic in interneta, kar velja zlasti za ponudnike internetnih storitev in tradicionalne ponudnike vsebin. Ponudniki interneta si želijo zagotoviti bolj eksplicitno ravnotežjemed pravicami ponudnikov vsebin in uporabnikov avtorskopravno zaščitenega gradiva. Ponudniki vsebin so za stroge določbe o odgovornosti ISP za učinkovito uveljavljanje avtorskih pravic. ZDA so menda predlagale dikcijo, ki ob presoji utemeljenosti posamezne omejitve avtorske pravice omejuje avtorske pravice skladno s tako imenovanim tristopenjskim testom: izjema (1) je v skladu z domačo zakonodajo o avtorskih pravicah; (2) ni v nasprotju z normalno uporabo dela in (3) ne posega v interese imetnikov pravic. Predlog tudi zavezuje vsako državo, da zagotovi takšne izjeme v svojih domačih zakonih o avtorskih pravicah. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE