OZ 2016/2

105 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 ZDA favorizirajo kazenske sankcije za namerne kršitve blagovne znamke ter za ponarejanje in piratstvo avtorskih pravic na komercialni ravni, kar vključuje dejanja, ki ne vplivajo na finančne koristi, kot je izmenjava datotek. To tudi zahteva kazenske sankcije za uvoz blaga s ponarejenim označevanjem in pakiranjem, storjenim bodisi namerno ali ne, ki terja kazenske sankcije npr. za uporabo snemalnih naprav v kinih. Avstralija, Nova Zelandija in Singapur so skušale zamenjati ameriško besedilo o kazenskem pregonu z besedilom iz trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju ACTA. Čeprav sta tako ACTA kot predlog ZDA za TPP, ki v veliki meri sledi določbam sporazuma o pravicah intelektualne lastnine med ZDA in Južno Korejo o prosti trgovini, zagotovila strožje kazenske ukrepe, kot je TRIPS, sporazum ACTA omogoča večjo prožnost od tiste, ki jo vsebuje predlog ZDAglede izvrševanja pravic intelektualne lastnine v posamezni državi (Fergusson, et al., 2015). Transpacifiško partnerstvo vključuje ZDA in 11 drugih držav, ki pokrivajo 40 odstotkov svetovnega gospodarstva in 800 milijonov potrošnikov. Bitka med ljudmi, ki želijo prosto trgovino, in ljudmi, ki se bolj zavzemajo za protekcionizem, se je že začela. Judy Woodruff je 7. oktobra 2015 imela intervju s Hillary Clinton (Woodruff, 2015) o TPP, kontroli orožja in Vladimirju Putinu. Clintonova je zaskrbljena zaradi trgovinskega sporazuma TPP in ga ne more podpreti glede na tisto, kar ve o njem. Že od samega začetka govori, da morajo ZDA imeti trgovinski sporazum, ki ustvarja kakovostna delovna mesta v ZDA, zagotavlja dvig plač in izboljšuje nacionalno varnost, vendar jo skrbi valutna manipulacija, ki ni del sporazuma, zaradi katere so ZDA izgubile delovna mesta v določenih državah. Od TPP bodo imela več koristi farmacevtska podjetja kot bolniki in potrošniki. Obstaja še veliko neodgovorjenih vprašanj. Včasih so sporazumi na papirju videti odlično. Ko je Obama postal predsednik, je podedoval trgovinski sporazum z Južno Korejo. Clintonova si je skupaj z drugimi člani kabineta močno prizadevala, da ZDAdobi čim bolj ugoden sporazum. Mislila je, da so uspeli, vendar pa je potem ugotovila, da ni rezultatov, ki so jih pričakovali v smislu dostopa do trga, več izvoza in več kakovostnih ameriških delovnih mest. S podpisomTPP so se Združene države resnično odmaknile od Evrope. Sporazum TTIP med ZDA in EU, največjima gospodarskima blokoma na svetu, ki bi vzpostavil območje proste trgovine z več kot 800 milijoni ljudi, naj bi bil eden najpomembnejših in najvplivnejših trgovinskih sporazumov v 21. stoletju. Pogajanja med EU in ZDA o TTIP so se začela julija 2013. Za pogajalsko mizo sedi Evropska komisija (EK), na strani ZDApa je glavni pogajalec ameriški trgovinski predstavnik. EK se pogaja na podlagi smernic, ki jih je sprejel Svet Evrope, v katerem so zastopane vlade vseh držav članic. Vodilno vlogo ima Direktorat za trgovino EK. Sporazum bo obsegal tudi določbe o pravicah intelektualne lastnine. Pogajanja se izvajajo za zaprtimi vrati. Javnost je o tem "ekonomskem Natu" zelo razdeljena. Čedalje pogostejši so očitki glede nepreglednih, tajnih pogajanj in načina urejanja sporov. V civilni družbi se vrstijo kritike o preveliki moči korporacij in tujih vlagateljev, zniževanju okoljskih standardov, varnosti hrane in siljenja Evropejcev k uporabi gensko spremenjenih organizmov. Javno nasprotovanje sporazumu je najizrazitejše v Nemčiji, kjer je lani 1,2 milijona ljudi podpisalo peticijo Zaustavite TTIP, vse večje pa je tudi v Franciji ter celo v Španiji in Veliki Britaniji, ki sta tradicionalni atlanticistki. Podpora je nizka v Avstriji (39 %), Luksemburgu in Nemčiji (39 %). Najmočnejša podpora čezatlantskemu partnerstvu je na Nizozemskem (74 %), na Poljskem (73 %), Danskem in Irskem (v obeh državah je podpora 71 %) (Vidmajer, 2015). Ponuja se paradoksalen sklep, da je EK bolj naklonjena ZDA kot EU. Učinke prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA na slovensko gospodarstvo so analizirali Damijan, Kostevc in Redek (Damijan, et al., 2014) ter podali modelske simulacije potencialno možnih učinkov in tveganj za slovensko gospodarstvo, če se domača podjetja in članice EU ne bodo ustrezno zaščitili pred potencialnimi nevarnostmi, ki izhajajo iz sporazuma. Ocenjene učinke sporazuma TTIP je treba jemati kot opozorilo na potencialne nevarnosti, ki se jim je mogoče izogniti, hkrati pa nas morajo ti učinki spomniti tudi na potencialne priložnosti, ki jih je mogoče izkoristiti. Največje negativne učinke gre pričakovati v panogi motornih vozil. Nekoliko manj negativen naj bi bil učinek na kemično industrijo (farmacijo), nekoliko boljše učinke pa gre pričakovati v živilskopredelovalni panogi. Liberalizacija trgovine v okviru TTIP utegne povzročiti neto zmanjšanje števila zaposlenih v kmetijstvu ter v kemični, kovinski in avtomobilski industriji. Te negativne učinke bi delno kompenziralo povečanje zaposlenosti predvsem v lesni industriji, preostali predelovalni industriji ter v različnih storitvenih panogah. Potencialno problematično bi utegnilo biti področje poenotenja zaščite pravic intelektualne lastnine, in sicer predvsem zaščita pravic intelektualne lastnine na področju farmacije, a le če bi v Evropski uniji v celoti prevzeli Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE