OZ 2016/2

106 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 ameriški pravni red patentne zaščite, vendar je proizvodnja generičnih izdelkov v ZDA urejena drugače kot v Evropi. V Evropi se generiki lahko začnejo pojavljati na trgu po petih letih od pojava originala, v ZDApa je ponekod zaščita doživljenjska. Na tem področju bi poenotenje regulacije utegnilo prinesti podaljšanje patentne zaščite za originalna zdravila oziroma celo trajno patentno zaščito (angl. evergreening ) za nekatera zdravila. V interesu slovenskega gospodarstva z dvema razmeroma velikima in izrazito izvozno usmerjenima farmacevtskima družbama (Lek in Krka), ki sta v osnovi proizvajalca generičnih zdravil, je, da se patentna zaščita za originalna zdravila ne podaljšuje preko sedanjih okvirov, določenih z multilateralnimi pogajanji v okviru WTO. To bi lahko pomenilo onemogočanje razvoja domačih proizvajalcev generičnih zdravil, imelo bi negativen vpliv na izvoz in zaposlenost, po drugi strani pa bi prineslo tudi trajno višje cene zdravil za domače potrošnike. Potencialno tveganje se nanaša predvsem na " mehanizem reševanja sporov med državo in investitorjem " (angl. investor-state dispute settlement , ISDS ). ISDS namreč predvideva, da se v primeru spora med tujim investitorjem in državo pristojnost za razreševanje sporov prenese z nacionalnih sodišč na ad hoc mednarodne arbitraže. Tveganja, ki izhajajo iz mehanizma ISDS, niso povsem zanemarljiva, vendar pa pogajalska izhodišča EU vsebujejo jasno dikcijo, da bodo vlade članic EU ohranile pravico do regulacije v interesu javnosti. Ne glede na to konflikta interesov arbitrov in njihove pristranskosti ni mogoče nikoli z gotovostjo izločiti, ISDS pa je treba umakniti iz pogajanj o TTIP in reševanje morebitnih sporov ohraniti v pristojnosti obstoječih domačih pravosodnih mehanizmov suverenih držav članic EU in skupnega Evropskega sodišča. Slovenska vlada obljublja, da bo ščitila potencialno ogrožene panoge. Nekateri Slovenijo že vnaprej vidijo kot poraženko (Mekina, 2015). Ustanovljena je bila mednarodna skupina izvajalcev, glasbenikov, oblikovalcev, vizualnih umetnikov, režiserjev inmislecevArtists against TTIPza dvigovanje ozaveščenosti o grožnjah, ki jih predstavlja TTIP. Vpliv te skupine se krepi. Deklarativni cilj TTIP je zmanjšati ovire v trgovini med EU in ZDA, v bistvu pa vodi k prenosu moči od demokratično izvoljenih vlad na velike korporacije s škodljivimi posledicami za javno zdravje, okolje, zagotavljanje javnih storitev, finančno uredbo, standarde dela in socialno varstvo. Ocenjujejo tudi, da bo TTIP povzročil izgubo 1 milijona delovnih mest. Umetniki sodelujejo s skupinama Global Justice Now ter War onWant. Korporativna sodišča jemljejo revnim in dajejo bogatim. TTIP izrazito pospešuje takšne prerazporeditve in predstavlja "revolucijo" proti mednarodnemu pravu. Od 22. do 26. februarja 2016 je potekal 12. krog pogajanj za TTIP. V časniku Delo z dne 21. 2. 2015 je bil nastajajoči prostotrgovinski sporazum med EU in ZDApostavljen pod drobnogled ostre kritike (Uredništvo Dela, 2015). Miscellanea Avtorska pravica in naloge knjižnic Zakon o avtorski pravici je, kot rečeno, zakon o specifičnem področju, ki ni namenjen knjižnicam, vendar pa ima neposreden učinek predvsem na izvajanje nalog knjižnic. Zakon o intelektualni lastnini oziroma zakon o avtorski pravici ureja pravice ustvarjalcev in družb ter organizacij, ki jih predstavljajo, do nadomestil (ekonomske pravice) in priznanj (moralne pravice) na način, ki vključuje knjižnice kot imetnike virov intelektualne lastnine. Mnoge zakonodaje o avtorski pravici vsebujejo tudi izvzemajoče klavzule o pošteni uporabi intelektualne lastnine za osebne namene (angl. fair use ), o uporabi v izobraževanju, v knjižnicah in arhivih. Po Direktivi Sveta 92/100/EGS o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine iz leta 1992, predlogu EK o uskladitvi določenih vidikov avtorske pravice in sorodnih pravic iz leta 1997, manifestu o splošnih knjižnicah IFLA/UNESCO Public Library Manifesto iz leta 1994, Iflini deklaraciji o knjižnicah in intelektualni svobodi ( IFLA Statement on Libraries and Intellectual Freedom ) iz leta 1999 morajo biti knjižnice prepoznane kot organizacije, ki izvajajo javno službo za zagotavljanje prostega dostopa in uporabe informacij, financirano iz javnih skladov. Avtorska pravica in prost dostop do informacij v tiskani in digitalni obliki Prost dostop do informacij tako v tiskani kot digitalni obliki predstavlja eno izmed naših državljanskih pravic, ki naj bi bila zagotovljena tudi s pozitivno zakonodajo, začenši z ustavo države. Pravico do prostega dostopa in uporabe informacij predvsem v tiskani obliki naj bi zagotavljale knjižnice. Leta 2002 v Budimpešti je bil v dokumentu Budapest Open Access Initiative, ki se zavzema za odprti dostop, sprejet izraz "odprti dostop". Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE