OZ 2016/2

107 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 Avtorska pravica in odprti dostop Knjiga Open Access Petra Suberja (Suber, 2012) je del zbirke MIT Essential Knowledge, v kateri so kratke, zgoščeno napisane knjige o tem, kaj je obvezno treba vedeti o različnih področjih. Posamezna knjiga naj bi predstavljala jedrnat izvedenski pregled določene teme z naslednjih področij: kultura, zgodovina, znanost in tehnika. Zdaj, v informacijski dobi, so na razpolago številnamnenja, razlage in površni opisi, znatno težje pa je priti do razumevanja načel in temeljitejšega znanja, potrebnega za sprejemanje poglobljenih stališč in odločitev. Zbirka predstavlja organizacijsko dobro urejene žepne, broširane knjige z lepo likovno podobo, ki vsebujejo verodostojno gradivo o aktualnih temah v obliki, primerni tudi za nestrokovnjake. Knjige ne predstavljajo skrajšanih različic visokostrokovnih besedil, temveč sintezo znanja o najnovejših pomembnih temah za najširše občinstvo s potrebo po informiranem ravnanju v današnjem zapletenem svetu. Knjiga Open Access Petra Suberja tako predstavlja originalno sintezo številnih relevantnih virov, ki jih navaja v opombah, porazdeljenih po poglavjih in delih poglavij, iz katerih si je, kot pravi, potrebne podatke in informacije preprosto izposodil. Suber (2012) pokaže, kaj odprti dostop (v nadaljevanju OD) je in kaj ni ter kakšne so koristi OD za avtorje, bralce in uporabnike rezultatov raziskav. Poleg tega prikaže ekonomiko OD, načine izogibanja avtorskopravnim problemom, razvoj OD od prakse stranskega pomena do prevladujočega informacijskega pristopa in domnevno prihodnost OD. Internet je širokemu občinstvu omogočil uporabo del navidezno brez stroškov. Prednosti teh revolucionarnih priložnosti lahko uporabljamo, če so naša dela digitalna, online, z brezplačnim OD ter prosta avtorskopravnih in licenčnih omejitev. OD omogoča predvsem dejstvo, da znanstveniki pišemo predvsem zaradi odziva, in ne zaradi denarja, avtorskopravno pa je za objavo potrebna privolitev imetnikov avtorskih pravic. Povsem pa je razumljivo, da se z OD ne morejo strinjati številni avtorji, glasbeniki, filmski in drugi ustvarjalci, ki so eksistenčno odvisni od tantiem in drugih avtorskih pravic do svojih del. OD je dostop brez ovir do online del in drugih virov. Literatura z OD je digitalna, online, brezplačna (angl. gratis open access ) in brez avtorskopravnih in licenčnih omejitev (angl. libre open access ). OD tipa gratis je brezplačen, toda lahko je avtorskopravno in licenčno zaščiten. OD tipa libre je brezplačen in povsem brez ali vsaj brez določenih avtorskopravnih in licenčnih omejitev. Licenca je izjava imetnika avtorske pravice, ki uporabnikom pove, kaj lahko počnejo z avtorskopravno zaščitenim delom. Odprte licence, npr. licence Creative Commons, dovoljujejo različne stopnje OD tipa libre . Če odprte licence ni, so vse avtorske pravice nad delom pridržane (angl. all- rights-reserved copyright ), uporabniki ne smejo presegati poštene uporabe (angl. fair use ) ali določenega lokalnega ekvivalenta le-te, OD pa je povečini tipa gratis . Zlati OD (angl. gold open access ) je OD do revij ne glede na njihov poslovni model. Zeleni OD (angl. green open access ) je OD do repozitorijev. Repozitorij je baza podatkov s polnimi besedili del z OD. Repozitoriji ne izvajajo recenzij, lahko pa gostijo tudi članke, ki so bili recenzirani drugje. Pogosto gostijo nerecenzirane predhodne natise, elektronske teze in disertacije, knjige ali poglavja v knjigah, nabore podatkov in digitalizirana tiskana dela. Institucionalni repozitoriji gostijo rezultate raziskovalnega dela institucij, področni oz. osrednji repozitoriji pa gostijo rezultate raziskovalnega dela na določenem znanstvenem področju. Samoarhiviranje je shranjevanje del v repozitorijih z OD z namenom zagotavljanja OD. Pri razlaganju ekonomike OD Suber (2012) izhaja iz rezultatov raziskave ekonomskega učinka politike OD iz leta 2006. Naložbe v raziskave in razvoj so, kot vemo, zelo donosne in k temu prispeva še OD, in sicer v primeru gospodarstva Združenega kraljestva 1,7 milijarde ameriških dolarjev na leto in 16 milijard na leto v primeru gospodarstva ZDA. VAvstraliji so izračunali, da so koristi od OD za raziskave v javnem sektorju 51-krat večje od stroškov. Največje možnosti za politiko spodbujanja dostopa zagotavljata zeleni in zlati OD. Oba imata pozitivno potencialno visoko razmerje med koristmi in stroški (angl. benefit-cost ratio , BCR). Infrastruktura za zeleni OD je v glavnem zgrajena in je stroškovno učinkovita, saj objavljanje v repozitorijih avtorjev nič ne stane. Kar 89 % raziskovalcev meni, da je zlati OD za njihova področja zelo koristen. Revije imajo različne poslovne modele. Kar 70 % revij z OD avtorjem ne zaračunava objav, 75 % revij s plačljivim dostopom pa avtorjem zaračunava objave člankov. Plačilo za avtorje povečini krijejo sponzorji in le redko avtorji sami iz lastnega žepa. Obstajajo popolne in hibridne revije z OD. Revije s polnim dostopom zagotavljajo dostop do vseh vrst prispevkov, hibridne pa samo do nekaterih vrst in samo za določen čas, npr. eno leto. V zvezi z vprašanjem, ali zeleni OD povzroča kakršno koli škodo revijam s plačljivim dostopom zaradi odpovedi naročnine, Suber (2012) navaja deset ugotovitev: 1. Nihče še ne ve, kako politika zelenega OD vpliva na naročanje revij. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE