OZ 2016/2

108 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 2. Najbolj relevanten dokaz, da zeleni OD ne povzroča preklica naročnine, prihaja s področja fizike, ki ima najdaljšo zgodovino zelenega OD (od leta 1991) in s tem najvišjo raven merodajnosti – zeleni OD ne povzroča preklica naročnine na revije. 3. O drugih področjih vemo manj kot o področju fizike. Založniki poudarjajo, da zeleni OD zmanjšuje prenos (angl. download ), vendar ne povečuje števila preklicev naročnin. 4. Obstajajo dokazi, da zeleni OD zmanjšuje prenos s spletnih strani založnikov. 5. Večina založnikov prostovoljno dovoljuje zeleni OD. 6. Zeleni OD podpira vsaj štiri knjižnične spodbude za ohranjanje naročnin na revije s plačljivim dostopom; to so: • embargo na zeleni OD za določen čas od objave v reviji s plačljivim dostopom; • uporaba zadnje verzije recenziranega avtorskega rokopisa, ne pa objavljene verzije; knjižnice si prizadevajo zagotoviti dostop do izdaj v več izvodih in bodo še naprej naročale revije s plačljivim dostopom, da tako zaščitijo izdajatelje; • uporaba OD samo za raziskovalne članke, ne pa za številne vrste vsebin, ki se objavljajo v znanstvenih revijah, kot so pisma uredništvu, uvodniki, predstavitve knjig, naznanila, novosti, informacije o konferencah itd.; knjižnice si prizadevajo zagotoviti dostop do omenjenih vrst vsebin in se bodo še naprej naročale na revije s plačljivim dostopom; • uporaba OD samo za članke, napisane na osnovi rezultatov raziskav, ki jih financirajo pooblaščene agencije; knjižnice si bodo prizadevale zagotoviti dostop do vseh vrst raziskovalnih člankov v revijah s plačljivim dostopom in se bodo še naprej naročale na te revije. 7. Nekatere študije se nanašajo na vprašanje, ali rast arhiviranja z OD vpliva na odpovedovanje revij. Knjižnice dajo prednost brezplačnim vsebinam, ne pa plačljivim vsebinam in kratkim ali daljšim embargom. To izdajatelji tolmačijo na način, da rast arhiviranja z OD povzroča preklic naročnin na plačljive revije. 8. OD lahko vpliva na rast prošenj in naročil. 9. Nekatere založnike je strah, da zeleni OD vpliva na pritisk v smeri zamenjave zlatega OD. Nekateri založniki pa se bojijo ne samo, da zeleni OD vpliva na odpovedovanje revij s plačljivim dostopom, temveč tudi na povečevanje pritiska, da bi se zamenjalo zlati OD ne glede na poslovni model. Nekateri zagovorniki OD upajo na takšen izid. Zaznati je torej dvojni strah: strah zaradi odpovedovanja plačljivega dostopa ne glede na relevantne dokaze v točkah od 1 do 8 in strah, da se bo zlati OD zamenjevalo z zelenim OD ne glede na relevantne dokaze o ekonomiki OD. 10. Politika zelenega OD je upravičena, čeprav prinaša tveganje za revije s plačljivim dostopom; ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi dali prednost skrbi za revije s plačljivim dostopom pred razvojem znanstvenih raziskav. Namen OD je odpraviti prepreke, ki ovirajo dostop, ne pa ekoloških filtrov kakovosti. Primer filtra kakovosti je sistem recenzij, glavna ovira za OD pa so avtorske pravice. OD je vrsta dostopa, ne pa uredniške politike. OD lahko dosežemo brez spremembe sistema recenzij, prav tako sistem recenzij lahko spreminjamo brez uvajanja OD. Vendar pa revije z odprtim sistemom recenzij rokopise člankov dajo v predhodno javno presojo za odločanje o sprejemu za formalno objavo in v tem primeru je OD predpogoj za odprti sistem recenzij , OD pa, kot rečeno, ne potrebuje odprtega sistema recenzij . Zunaj sistema recenzij in sistema avtorskopravne zaščite so izmenjava predhodnih natisov, blogi, wikiji, baze podatkov, debatni forumi in družbena omrežja. Sistem avtorskopravne zaščite naj ne bi veljal tudi za diplomska dela in disertacije. Pri knjigah je drugače, saj avtorji pričakujejo zaslužek od objave. Čeprav je lažje uresničiti OD za knjige kot za članke v revijah, naj bi bil OD odvisen od privolitve avtorja. Avtorji znanstvenih knjig so večinoma za OD, kajti prihodki od njihovih materialnih pravic so tako ali tako majhni ali pa jih sploh ni. OD celo povečuje licenčnine. Neto prodaja izdaj s polnimbesedilomz OD je večja od prodaje tiskanih knjig s plačljivim dostopom. Zadnji primer se tiče predvsem založnikov. Model natisa na zahtevo (angl. print on demand ) reši problem, saj tiskano obliko zahtevamo po potrebi. Neka raziskava je pokazala, da izdaje z OD povečujejo tudi prodajo istega tiskanega dela s plačljivim dostopom. Glede razmerja med gratis online knjigami z OD in tiskanimi knjigami s plačljivim dostopom v univerzitetnih knjižnicah v ZDA je bilo prelomno leto 2006. Od tedaj je v knjižnicah dostopnih več gratis online knjig z OD kot tiskanih knjig s plačljivim dostopom. OD se mora nanašati tudi na stroje, saj brez računalnikov ne moremo dostopati do informacij v elektronski obliki bodisi offline bodisi online, kajti te informacije so izključno strojno berljive. Ni pa problem obstoječa obilica digitalnih informacij sama po sebi, temveč je ključnega pomena razvoj orodij za filtriranje kakovosti (Shirky, 2008). Digitalne informacije s plačljivim dostopom so povezane s še dodatnimi problemi, ki jih povzročajo plačilo za dostop, gesla kot ovire, avtorskopravne omejitve in programska oprema za zaklepanje. Vendar je treba razlikovati dovoljenje za OD od drugih avtorskih pravic, saj avtorji lahko na založnike prenesemo vsa pooblastila razen pooblastila za OD – in to po navadi počnemo. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE