OZ 2016/2

110 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 Avtorska pravica in zaščita zasebnosti Pomembna komponenta zaščite zasebnosti je tudi zaščita osebnih podatkov. Gre za zaščito posameznika pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku le-teh. Obdelava osebnih podatkov je prepovedana, razen če so izpolnjeni pogoji transparentnosti (Posameznik ima pravico do informiranosti o obdelavi njegovih osebnih podatkov.), legitimnega namena (Osebni podatki se lahko obdelujejo le za legitimne namene in se ne smejo obdelovati na način, ki ni kompatibilen s temi nameni.) in skladnosti (Osebni podatki se lahko obdelujejo samo, če je to skladno z zakonodajo in relevantno ter ne pomeni prekoračitve namenov, zaradi katerih se osebni podatki zbirajo in/ali obdelujejo.). Pravica do zasebnosti je najbolj razvito področje prava v Evropski uniji, od Evropske konvencije o človekovih pravicah do Evropskega sodišča za človekove pravice. Avtorska pravica in kulturna dediščina Avtorsko pravico in kulturno dediščino, ki, kot vemo, zajema dela, povečini zaščitena z avtorsko pravico, sta povezala predvsem digitalizacija in internet, ki sta olajšala dostop do kulturne dediščine in omogočila njeno zaščito kot nobena druga tehnologija kadar koli prej. Avtorji knjige Copyright And Cultural Heritage (Derclaye ur., 2010) so na podlagi analize in ugotovljene stopnje, do katere veljavni zakoni o avtorski pravici v Evropi in širše preprečujejo ali pomagajo pri izgradnji centraliziranega online repozitorija kulturne dediščine, prišli do ugotovitve, da je izpolnitev sanj o online aleksandrijski knjižnici danes mogoča, in to zahvaljujoč sodobni tehnologiji digitalizacije in interneta. Na konferenci Ifle leta 2007 so obravnavali tudi tradicionalno znanje, kulturo in folkloro. Razpravljali so o tem, kaj tradicionalno znanje, kultura in folklora predstavljajo, kdo si jih lasti, kakšna vrsta zaščite intelektualne lastnine je primerna zanje in kaj pomenijo za knjižnice. OrganizacijaWIPO je pri reševanju teh vprašanj dokaj počasna. MattiasAhren (Saami Council, Norveška), pripadnik ljudstva Sami, bolj znanega kot Laponci, zastopa pravice avtohtonega prebivalstva in se bori za zaščito in ohranitev njihove kulturne dediščine. Ne strinja se s knjižnicami, ki bi želele njihovo kulturno dediščino proglasiti za javno dobro. Za ohranitev dediščine in njihovega načina življenja je nujna določena distanca do drugih kultur. Loriene Roy s Teksaške univerze (University of Texas) v Austinu, ZDA, opisuje poseben vidik ohranjanja kulturne dediščine ameriških staroselcev na osnovi primera, ko so priseljenci pobili skupino Indijancev, jim pokradli oblačila in predmete, ki so jih kasneje odkrili v različnih muzejih po svetu. Navaja primer muzeja, ki je predmete vrnil prvotnim imetnikom (Seljak, 2007). Avtorska pravica in poklicna etika knjižničarjev Poklicna etika organizirane skupnosti knjižničarjev naj bi poleg odnosa do povezanosti avtorske pravice z nalogami knjižnic, s pravico prostega dostopa do informacij v tiskani in digitalni obliki, cenzuro, pravico dajanja v najem in posojanja, zaščito zasebnosti in kulturno dediščino, ki so na kratko orisani, vključevala tudi odnos do javnega in tajnega v knjižničarski stroki ter do zaščite in tajnosti osebnih podatkov, ob upoštevanju etičnih norm širše družbene skupnosti. Digitalne knjižnice in avtorska pravica Zakonodajni postopki in politika lahko spodbujajo ali ovirajo razvoj digitalnih knjižnic (Saračević, 1999). Na njihov razvoj vplivajo predvsem: • zaščita avtorskih pravic (Nekaj gradiva v digitalnih knjižnicah je javnega in ga ni treba posebej varovati, veliko drugega gradiva pa je avtorskopravno zaščitenega in ga je treba ustrezno obravnavati. Veliko držav še ni rešilo cele vrste vprašanj avtorskih pravic za digitalna dela niti na nacionalni ravni, kaj šele na mednarodni. To seveda močno vpliva na način delovanja digitalnih knjižnic, način zagotavljanja dostopa in način sodelovanja.); • varnost baz podatkov (Zaščita baz podatkov pred piratstvom, nepooblaščenim spreminjanjem in uporabo je vse večji mednarodni problem. To vključuje tudi zaščito knjižničnih baz podatkov. Skupaj s celim nizom drugih institucij, ki imajo enak problem, si veliko digitalnih knjižnic prizadeva najti načine, kako bi zaščitile svoje baze podatkov pred nepooblaščenim dostopom in izkoriščanjem.) in • intelektualna svoboda (Nanaša se na osnovno pravico uporabnikov knjižnic do branja, iskanja informacij in dostopa do njih ter do svobode govora. Ta vprašanja so aktualna že zelo dolgo časa, zdaj pa se neprestano pojavljajo nekateri novi vidiki, kot so npr. poskusi, da bi z zakonodajo uredili in filtrirali dostop do interneta, kar bi utegnilo imeti neposreden vpliv na dostop do digitalnih knjižnic.). Digitalna ločnica povzroča vse globlji prepad med tistimi, ki imajo dostop do digitalnih knjižnic, in tistimi, ki ga nimajo. Dostop do digitalnih knjižnic bi moral biti pravičen za vse. Tehnološki ukrepi za varovanje avtorskih del: generatorji "digitalne sence" Direktiva o avtorski pravici v informacijski družbi (European Union Copyright Directive, EUCD) uporablja izraz "tehnološki" (angl. technological ) ukrepi, slovenski Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE