OZ 2016/2

113 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 originalna glede na: • selektivnost, • koordinacijo in • priredbo zapisov. Baze podatkov brez originalne selektivnosti lahko terjajo zaščito na podlagi intelektualnih prizadevanj v smeri priredbe, kodiranja in indeksiranja. Tako npr. telefonski imenik ne zasluži avtorskopravne zaščite, saj način selekcije, koordinacije in priredbe takšne kompilacije zapisov ne vsebuje nobene ustvarjalne izvirnosti. Po sodni praksi v ZDA tovrstno zaščito zasluži večina komercialnih baz podatkov. Posebnost Evrope je v veliki odvisnosti od ameriških dobaviteljev baz podatkov na številnih področjih in pri sprejemanju tovrstne zakonodaje je bilo treba upoštevati tudi to dejstvo. Potem ko so v Evropi začeli mednarodno tržiti baze podatkov, in sicer najprej britanski proizvajalci, potem pa francoski, nemški in italijanski dobavitelji, in tako zmanjšali odvisnost od nacionalnega in jezikovno omejenega tržišča, je uskladitev tovrstnih zakonov v EU postala nuja. Leta 1988 so v Združenem kraljestvu sprejeli Copyright, Designs and Patents Act , ki je avtorskopravno ščitil tudi baze podatkov. Podatkovna baza pomeni zbirko neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva; podatki so urejeni sistematično ali metodološko in dostopni posamezno z elektronskimi ali drugimi sredstvi. Literarno delo, ki ga sestavlja podatkovna baza, je original, če in izključno če je podatkovna zbirka zaradi izbora ali razporeditve vsebine avtorjev lasten intelektualni izdelek. Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta o pravnem varstvu baz podatkov (Directive 96/9/EC of the European Parliament and of the Council of 11 March 1996 on the legal protection of databases , 1996) vključuje v primerjavi z zakonodajo Združenega kraljestva nekaj zelo pozitivnih elementov; to so: • nedvoumna in hkrati dovolj široka definicija baze podatkov, da zajema konvencionalne online storitve v realnem času, avdio CD-ROM-e in mrežne proizvode; • baze podatkov so bile izenačene s knjigami, kar je bilo predvsem dobrodošlo v Združenem kraljestvu, kjer so bile s tem odpravljene dvoumnosti njihovega zakona iz leta 1988, ki ureja to področje; • avtorska pravica v okviru svoje lastniške pravice za zapise, vsebovane v bazah podatkov; • pragmatičen rok zaščite baz podatkov (15 let za tiste, ki ne uživajo zaščite svoje lastniške pravice); • kategorija uporabe v osebne namene (angl. fair use ) je bila prvič upoštevana za elektronsko področje v Evropi. Druge relevantne smernice na področju avtorske pravice in sorodnih pravic EU so: • Direktiva Sveta št. 91/250/EGS o pravnem varstvu računalniških programov – evropska direktiva o avtorski pravici programske opreme; • Direktiva Sveta št. 92/100/EGS o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter določenih pravicah, ki so sorodne avtorski, na področju intelektualne lastnine – evropska direktiva o pravici dajanja v najem; • Direktiva Sveta št. 93/83/EGS o uskladitvi določenih pravil o avtorski pravici in sorodnih pravicah, ki se nanašajo na satelitsko radiodifuzijo in kabelsko retransmisijo – evropska direktiva o avtorski pravici pri satelitskem in kabelskem prenosu; • Direktiva Sveta št. 93/98/EGS o uskladitvi pogojev o trajanju varstva avtorske in sorodnih pravic – evropska direktiva o trajanju varstva pravic; • Direktiva 98/84/ES o pravnem varstvu storitev, ki temeljijo na pogojnem dostopu ali so njegov sestavni del, in • Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi – evropska direktiva o avtorski pravici v informacijski družbi. Božo Težak – anticipacija koncepta avtorske pravice, primernega za digitalno dobo Božo Težak (1907–1980), mednarodno priznani hrvaški znanstvenik, je bil rojen v Varaždinu na Hrvaškem. Leta 1930 je diplomiral iz kemije na Tehniški fakulteti v Zagrebu, doktoriral pa je leta 1945 na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Od diplome do smrti leta 1980 je deloval kot pedagog in raziskovalec, predvsem na naslednjih področjih: kemija, informacijska znanost in sorodne vede. Sodi med pionirje informacijske znanosti, tako lokalno kot globalno (Šercar, 2007). Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) in Zavod za informacijske študije Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu sta 26. septembra 1997 v Mariboru ob 90. obletnici njegovega rojstva organizirala mednarodni znanstveni sestanek "Težak – začetek informacijske dobe". Organizatorja sta v povabilu k sodelovanju na znanstvenem sestanku zapisala: "Hrvaška in slovenska znanost, ki ju je najpogosteje nagovarjal, sta na njegov račun pridobili pomembno prednost, ki bi jo bilo zelo škoda izgubiti." Božo Težak je bil že konec šestdesetih let 20. stoletja daleč pred svojim časom, tudi glede razumevanja avtorske pravice. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE