OZ 2016/2

114 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 Težak se je zavedal, da pravice do avtorstva lahko ovirajo prost pretok informacij. Zavzemal se je za nemoten ("free", ne "fee") dostop do informacij za vse. "All or part of this publication may be reproduced..." (Ta publikacija se lahko reproducira deloma ali v celoti …) izraža stališče prof. Težaka do avtorske pravice, vendar pod pogojem, da je upoštevana moralna avtorska pravica. Prof. Težak mi je predal svoje gradivo o avtorski pravici kmalu po tem, ko sem leta 1974 začel delati kot strokovni sodelavec (kasneje pa tudi kot tajnik, znanstveni sodelavec in direktor) v Referalnem centruVseučilišča v Zagrebu (RC; od leta 1998 Institut informacijskih znanosti). To gradivo imam pri sebi še zdaj (Šercar, 1998). V širšem kontekstu intelektualne lastnine in ožjem kontekstu avtorske in sorodnih pravic gre za nasprotujoč si odnos med skupino imetnikov avtorskih pravic, ki so zainteresirani za zaščito predvsem svojih materialnih pravic, in skupino uporabnikov v javnem sektorju (predvsem knjižnice in izobraževalne ustanove), ki so zainteresirani za pravice javnosti do zaščitenih del oziroma za njihovo brezplačno uporabo za osebne namene končnih uporabnikov. Stališče imetnikov je, da prost dostop do njihovih del še ne pomeni brezplačne uporabe, najpomembnejše zaščitnike svojih pravic in materialnih pričakovanj pa vidijo prav v knjižnicah in izobraževalnih ustanovah. Skratka, zainteresirani so za čim bolj strog in učinkovit režim varstva intelektualne lastnine. Skupina javnih uporabnikov pa si želi bolj uravnotežen režim, v katerem bi prišli do izraza tudi legitimni interesi in pravice ustanov, ki opravljajo javno službo v prid individualnih uporabnikov in družbe v celoti. Prof. Težak je bil na strani slednjih. Vse to seveda velja za analogno okolje konvencionalnih publikacij na papirju. Koncept avtorske pravice je nastal v tem analognem okolju, ki mu je prilagojen bolj kot novemu, digitalnemu okolju globalnih omrežij, kamor je bil mehansko prenesen. Individualni uporabnik je v tradicionalni knjižnici imel dostop do knjižničnega gradiva za osebno uporabo načeloma brez omejitev; za ta dostop mu ni bilo treba plačati vnaprej (razen v obliki članarine, ki glede na simbolično višino zneska socialno ne diferencira uporabnikov). V digitalnem okolju se je spremenil tudi socialni kontekst, ker mora uporabnik za dostop do večine kakovostnih podatkov in informacij vnaprej plačati precejšnjo vsoto denarja, ki je ne zmore vsak žep. Tako se uporabniki elektronskih informacij ostro delijo na nekaj tistih, ki lahko plačujejo ceno dostopa, in veliko tistih, ki tega ne zmorejo. Posledica tega je, da se ljudje delimo na informacijsko bogat in informacijsko reven sloj (Haywood, 1997). Poleg tega gre za nov epistemološki problem, ki zahteva tudi novo miselnost. Informacijske mreže so namenjene prenosu informacij in avtorsko pravo kot koncept nasprotuje njihovi naravi in namenu. Ali je torej treba uvesti novo pravico, pravico do prenosa? In še dodaten pomislek: omrežja niso "ustanove", ampak "tehnologija". Zaenkrat tudi ne vemo, kaj je "kos informacije/znanja" v omrežju. Je to "zaslon"? Stran ali knjiga zagotovo ni. Tehnologija je v tem trenutku daleč pred našo pravno in zakonodajno realnostjo. Reference A. Č., 2015. TPP ugledal luč sveta in z njim tudi največje prostotrgovinsko območje na svetu. [online] RTV SLO MMC (5. 10. 2015) Dostopno na: http://www.rtvslo.si/svet/tpp-ugledal-luc-sveta-in-z-njim-tudi- najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/375607 [23. 2. 2016]. Bogataj Jančič, M., 2008a. Avtorsko pravo v digitalni dobi: problematika zaščite avtorskih del s tehnološkimi ukrepi. Ljubljana: Pasadena. Bogataj Jančič, M., 2008b, Pregled in kritična ocena ureditve nadomestil za privatno rabo v Republiki Sloveniji. V: Breznik Močnik, M., et al. Upravljanje avtorskih in sorodnih pravic v digitalnem okolju: končno poročilo raziskovalnega projekta . Ljubljana: Mirovni inštitut. pp. 29–48. Branscomb, A. W., 1988. Who Owns Creativity? Property Rights in the Information Age. Technology Review , 91(4), pp. 38–45. Brown, J. S. in Duguid, P., 2002. The Social Life of Information . Boston, Mass.: Harvard Business School Press. Chitrakar, U., Knežević C., L., Hren, K., Marc, M., Podnar, A., Rebec, P., et al., 2010. Gospodarski prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji . Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino. Dostopno tudi na: http://www.imamidejo.si/resources/files/Studija_ ASP-BDP-SI_WIPO.pdf [26. 2. 2016]. CLM (Committee on Copyright and other Legal Matters), 2005. The Ifla Position on Public Lending Right . [pdf] Dostopno na: http://www.ifla. org/files/assets/clm/position_papers/ifla-position-on-public-lending- right-2005-en.pdf [24. 2. 2016]. COKS, 2016. COKS: Center odprte kode Slovenije. [online] (17. 11. 2011) Dostopno na: http://www.coks.si/index.php5/COKS:_predstavitev [18. 2. 2016]. Commission of the European Communities, 2008b. Green Paper: Copyright in the Knowledge Economy . (Brussels, COM(2008) 466/3) [pdf] Dostopno na: http://ec.europa.eu/internal_market/copyright/ docs/copyright-infso/greenpaper_en.pdf [26. 2. 2016]. Contribution to Europeana (28 Jan 2016) against Annex II to Recommendation , 2016. [pdf] Dostopno na: http://ec.europa. eu/information_society/newsroom/image/document/2016-6/ contribution_to_europeana_13733.pdf [18. 2. 2016]. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE