OZ 2016/2

125 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 Avtor, ki se sam ukvarja s področjem zavarovalniških prevar, je z ekipo s serijo eksperimentov vpeljal nekaj mehanizmov. Pri tem so želeli ugotoviti, ali ti mehanizmi vplivajo na odločitev o vložitvi zahtevka in njegovi višini. Uporabili so dva različna pristopa. To sta: • mehanski in • psihološki pristop. Mehanski pristop je pristop, pri katerem ljudje sledijo normam, če so opazovani (učinek opazovalca). Naredili so dvoje stvari. V spletni obrazec so dodali sliko oči in sporočilo, da se ljudem sledi. Pri psihološkem pristopu vpeljemo zgodbe, da je bil predmet uničen pod vplivom alkohola ali v afektu ali pa vpeljemo socialni vpliv – uvedemo dva tipa spletnih zavarovalniških formularjev (družinski in korporativni). Izsledki so pokazali, da skoraj nihče ne goljufa veliko, večina pa jih nekoliko priredi zneske. Ljudje, ki so nekaj uničili v afektu, na splošno manjkrat zahtevajo zavarovalnino. Tisti, ki so bili pod vplivom alkohola, manjkrat zahtevajo odškodnine v družinskih zavarovalnicah. In zakaj je tako? Ljudje, ki so nekaj uničili iz jeze, krivijo sebe. Tisti, ki so bili pod vplivom alkohola, pa krivijo pijačo. Zaključki V zavarovalniškem kontekstu je šlo za doseganje vedenjske spremembe. Če pristop deluje na področju zavarovalništva, ni razloga, zakaj ne bi deloval tudi na področju varnosti. Vedenjska sprememba je bolj verjetna, če uporabimo psihološki pristop. Ljudi je mogoče mehansko siliti, da sledijo varnostnim navodilom, vendar je uspeh večji, če se jih zmanipulira. Bolje je, da se jih ne sili, ampak prepričuje (angl. harsh vs. soft authority ). Verjeti je treba, da so ljudje dovolj pametni za racionalno odločanje. Du[an Zupan^i^: Razvoj ve^platformskih aplikacij Apache Cordova Dušan Zupančič je predavatelj z dolgim predavateljskim stažem na področju razvoja. Zadnjih 10 let se ukvarja predvsem z iskanjem rešitev na področju informacijske tehnologije pri večjih mednarodnih projektih. Trenutno se v podjetju Gorenje, d. d., ukvarja z aplikacijo za mobilne naprave za Gorenjeve povezljive gospodinjske aparate, ki bo temeljila na ogrodjih Cordova in Ionic. Slika 1: Utrinek s predavanja Dušana Zupančiča Nenehno ponovno izumljanje spleta Skozi leta so se naše potrebe povečevale in spreminjal se je tudi razvoj. V nadaljevanju si poglejmo časovnico sprememb: 1991 – začetek HTTP, enostavni HTML-dokumenti itd.; 2000 – DHTML in Web 2.0 – dokumenti → aplikacije; 2007 – Apple je precej povečal priljubljenost mobilnega brskanja po spletu (dogovori s ponudniki podatkovnega prenosa …), aplikacije so se začele seliti z namiznega računalnika na telefone, kjer se izkušnja z uporabo senzorjev in drugih dodatkov mobilne naprave (fotoaparat …) še izboljša; 2009 – na iPhoneDevCamp v San Franciscu je bil predstavljen PhoneGap podjetja Nitobi; uspešno je zapolnil nišo med omejitvami brskalnika in zmožnostmi telefona (leta 2011 je Adobe prevzel podjetje in ime PhoneGap, vendar je produkt še vedno na voljo v odprtokodni različici pod imenom Cordova); 2016 – spremenilo se je dojemanje uporabnikov in mnenje o tem, kakšna mora biti uporabniška izkušnja, pomemben je design; čaka nas torej še eno ponovno izumljanje spleta Slika 2: Razvoj spleta skozi čas (NTK, 2016) Kaj je Apache Cordova? To je odprtokodno ogrodje za razvoj mobilnih aplikacij na osnovi HTML5, CSS3 in javascripta. Ista rešitev se lahko prevede za izvajanje na različnih platformah. To pomeni, da zadošča ena skupna koda. Kljub aplikaciji, napisani v HTML5, CSS3 in javascriptu, je končni rezultat izvedljiva binarna datoteka za posamezno platformo (IPA – iOS, APK – Android, XAP – Windows Phone …). POROČILO