OZ 2016/2

128 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 kataloga knjižnice ima preko COBISS/OPAC-a dostop vsak. Ob vpisu član dobi geslo za servis Moja knjižnica, ki omogoča rezervacijo in podaljševanje gradiva preko spleta. Knjižničarji uporabnikom ponujajo strokovno pomoč, da lahko le-ti izkoristijo vse možnosti prej omenjenega servisa. Del predstavitve je bil tudi prikaz uporabe servisa Moja knjižnica. V zaključnem predavanju prvega dne z naslovom 60. godina postojanja i rada JU Biblioteke Banovići je Edis Hodžić predstavil delovanje knjižnice skozi zgodovino in predvsem dosežke zadnjih dveh let. Tako je knjižnica med drugim leta 2015 dobila tudi nove prostore, v katerih veliko časa posvečajo mladim in otrokom ter jih skozi igro v igralnicah že v zgodnjih letih poskušajo navaditi na obiske knjižnice. Med ustvarjanjem in razstavami izdelkov otrok spodbujajo učenje med generacijami. Drugi dan posvetovanja je s pozdravnim govorom začel direktor Nacionalne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine ( Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine ) Ismet Ovčina, ki je izpostavil pomen sodelovanja in izmenjave dobre prakse med knjižnicami v Bosni in Hercegovini ter vključitve le-teh v sistem COBISS.BH . V nadaljevanju je Nina Salkić-Bunjevac predstavila knjižnice Zeniško-dobojskega kantona, in sicer zlasti njihovo pozitivno stran. Izpostavila je, da je za razliko od drugih držav v Bosni in Hercegovini knjižnična dejavnost odvisna od dobre volje na nivoju države, na nivoju entitet, kantonov in občin ter na nivoju direktorjev knjižnic. Ponekod je odvisna tudi od knjižničarjev. Združenje bibliotekarjev Zeniško-dobojskega kantona je najaktivnejše združenje stroke v Bosni in Hercegovini, saj se lahko pohvali z rednimi strokovnimi srečanji in izvajanjem stalnega izobraževanja šolskih knjižničarjev v okviru resornega ministrstva. Zavedajo se dejstva, da je moč knjižničarjev tudi v njihovi čarobnosti. Tako je npr. knjižnicaVareš (Opća bibliotekaVareš) najrevnejša v kantonu, a ima izredno bogato domoznansko zbirko.Mestna knjižnica v Visokem(Gradska bibliotekaVisoko) se lahko ponaša z novimi prostori, članstvomv sistemu COBISS.BH in avtomatizirano izposojo. Posebno zgodbo pa ima za sabo splošna knjižnica v Maglaju (JU Opća biblioteka Maglaj), ki je bila leta 2014 v poplavah popolnoma uničena in je izgubila skoraj vso zalogo gradiva (28.000 od 40.000 enot). Knjižnica je bila do leta 2015 popolnoma obnovljena in razpolaga s še bogatejšim fondom, ki znaša okrog 50.000 enot. Pri obnovi so sodelovale številne institucije, zlasti knjižnice in založniške hiše, vladne in nevladne organizacije, zasebna podjetja, aktivisti, kulturni in drugi delavci ter veliko posameznikov, ki jim je bilo težko, ko so opazovali "grobišče knjig" po poplavi. O poteku obnove knjižnice je bil posnet tudi film z naslovom Jedna knjiga – milion života (Biblioteka Maglaj, 2015). Almedina Salihagić je predstavila počastitev Unescovega mednarodnega dneva ter noči knjige in avtorskih pravic v Bosni in Hercegovini v letu 2016, ki se je začela na pobudo bibliotekarjev. Vsaka sodelujoča knjižnica je imela v tem projektu svojo nalogo in je izvajala različne programe glede na svoje poslanstvo. Sodelujoče ustanove so bile odprte vsaj do polnoči, v ospredju pa so bili končni uporabniki; za njih so pripravili pogostitve in delavnice. Tako so npr. v knjižnici vMaglaju ob polnoči igrali šah, v knjižnici v Zenici so imeli zabavo v pižamah … Obenem so bili zelo aktivni tudi na družbenih omrežjih. Pri izvedbi je sodelovalo 13 knjižnic in sorodnih institucij iz Sarajeva, Maglaja, Tuzle, Mostarja in Zenice. Dogodke je obiskalo 1215 ljudi, od tega 470 v Maglaju. V predstavitvi Online katalog i slijepi korisnik nas je Jasminka Đuliman seznanila z načinom dela z uporabniki s posebnimi potrebami. Knjižnica za slepe in slabovidne v Bosni in Hercegovini je bila odprta leta 1972. Od leta 1995 deluje kot javna ustanova s tremi oddelki (knjižnica, založništvo in skupne službe) in sedmimi izpostavami v različnih mestih. Imajo 25.238 knjig za slepe in slabovidne, 1150 uporabnikov in 10 zaposlenih. Do gradiva lahko njihovi člani pridejo neposredno v knjižnici, v izpostavah ali po pošti, na območju Sarajeva pa ga potujoča knjižnica lahko celo dostavi na dom. Njihovi člani so slepi in slabovidni v državi in po svetu, zaposleni v različnih ustanovah za slepe in slabovidne, prijatelji knjižnice, strokovnjaki in pedagoški delavci s tega področja ter osebe, ki ne morejo prebirati standardnega tiska (dislektiki, ostareli, bolniki …). Od leta 2005 so tudi člani sistema COBISS.BH . Njihov katalog je dostopen vsem; slepi in slabovidni pa za dostop potrebujejo ustrezno opremo. Prav nabava opreme je iz finančnih razlogov za marsikaterega slepega ali slabovidnega uporabnika glavna ovira pri uporabi vseh možnosti, ki jih ponuja knjižnica. Na vprašanje "Zakaj COBISS (online katalog)?" so odgovorili: • Zaradi vseh prednosti, ki jih omogoča sistem, temelječ na mednarodnih bibliotekarskih standardih (katalog, bibliografije, spiski knjig, inventarne knjige, seznami odpisanega gradiva, statistične preglednice, iskanja itd.). • Ker omogoča dostop do znanja, informacij in vsebin, ki so nepogrešljive za slepe in slabovidne uporabnike v izobraževalnem procesu ter pri iskanju različnih informacij in pri preživljanju prostega časa. • Zaradi enakopravnosti pri dostopu do kulturne dediščine, vsaj v okviru zmožnosti in možnosti knjižničarjev, ki svojim uporabnikom ponujajo strokovno in drugo pomoč. • Ker so informacije o gradivu za slepe in slabovidne dostopne populaciji z normalnim vidom. POROČILO