OZ 2016/2

131 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 Earth Observation System of Systems) kot zgled odprtega pretoka znanja in praks, saj si tudi raziskovalne knjižnice prizadevajo za širši in odprti dostop do znanja. GEOSS je tako razdeljen na naslednja področja: naravne in druge nesreče, zdravje, upravljanje z energijo, podnebne spremembe, vodni viri, vreme, upravljanje z ekosistemi, podpora kmetijstvu, trajnostni razvoj urbanih področij ter biotska raznovrstnost. Danes, v letu 2016, sta v tem sistemu 102 vladi, pridruženih pa je 95 organizacij. Vse imajo nalogo oz. željo, da bi opazovale Zemljo. V partnerstvu z Odborom za podatke v znanosti in tehnologiji (Committee on Data for Science and Technology, CODATA), ki deluje v okviru Mednarodnega sveta za znanost (International Council for Science, ICSU), je skupina GEO v letu 2015 pripravila dokument z naslovom "The Value of Open Data Sharing", ki prikazuje prednosti in izzive širokega deljenja znanja s področja opazovanja Zemlje. V dokumentu so izpostavljene naslednje teme: ekonomska rast, socialna varnost, raziskovanje in inovativnost, izobraževanje ter učinkovito sprejemanje političnih odločitev. Skozi celotno predavanje je bila prisotna rdeča nit, da ima Zemlja meje, opazovanje Zemlje pa ne. Prav tako se Zemlja obnaša kot sistem, države pa na žalost ne. Če želimo to spremeniti, mora imeti tudi afriški deček vse potrebne informacije o delovanju našega planeta, da se bo sposoben odločati v smislu trajnostnega razvoja. GEOSS se je tega lotil tako, da je vsak pridruženi član ohranil svoj pristop, sisteme pa so "naučili", da se razumejo med sabo. S tem so omogočili prost pretok informacij. Slika 3: Afriški deček (Vir: Ryan, 2016) The Library as Laboratory V prvi predstavitvi sklopa The Library as Laboratory sta Lorraine Joanne Beard in Ros Bell iz knjižnice Univerze v Manchestru predstavila ambiciozen strateški projekt DigiLab, s katerim poskušajo preoblikovati samozavest in veščine študentov skozi uporabo najnovejših tehnologij v študijskem procesu. Knjižnica je tako razvila zanimiv program DigiLabovih dogodkov in delavnic, ki vključujejo virtualno realnost, 3D-tiskanje, programiranje in elektroniko, aplikacije in igre, vse z namenom krepitve in aktiviranja učnih procesov. Ključni elementi projekta so: • deljenje veščin in znanja na različnih nivojih univerze in tudi sodelovanje z gospodarstveniki in zagonskimi podjetji zunaj univerze, • skupno delo v projektnih skupinah, ki vključujejo različne oddelke univerze, • študenti so v projektu kot partnerji in lahko delijo svoje delo, • samostojni podjetniki in razvijalci lahko prikažejo svoje projekte ali izdelke, • sodelujejo tudi s platformo Kickstarter; primer je igra Fabulous Beasts. Slika 4: DigiLab – primer sodelovanja (Vir: Beard in Bell, 2016) Sodelujoči v projektu se naučijo načrtovanja, odpirajo si nove možnosti in navezujejo nove stike. Izzivi za prihodnost so naslednji: promocija, viri (človeški, logistični ...), pridobitve novih partnerjev in virov financiranja ter prehod v poslovno aktivnost. O delovanju projekta nas na kratko pouči tudi predstavitveni film DigiLab Showcase (https://www.youtube.com/watch?v=2vMoQhN9rqk) (The University of Manchester Library, 2015). V naslednji predstavitvi tega sklopa pa je Lars Binau iz knjižnice DTU (Technical Information Center of Denmark) predstavil njihov projekt SMART Library – An Indoor Living Lab, ki temelji na holistični miselnosti in načrtovanju prihodnosti na osnovi zastavljanja velikih ciljev, vendar na začetku z majhnimi koraki (Think big but start small.). Slika 5: Holistično razmišljanje in načrtovanje (Vir: Binau, 2016) Knjige so prenesli v klet, ker so študenti potrebovali prostor za učenje. Začeli so graditi majhne "pametne prostore", nato so uredili celoten kampus. Njihova vizija je, da bo knjižnica živ laboratorij v stavbi, v kateri bodo študenti, raziskovalci in podjetniki razvijali, testirali in demonstrirali "pametne" POROČILO