OZ 2016/2

132 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 tehnologije, analizirali zbrane podatke ter izvajali raziskave in študentske projekte. Optimizacija notranjih klimatskih pogojev, svetlobe in akustike namreč lahko v veliki meri pripomore k izboljšanju možnosti za učenje. Tako so v letu 2016 že zamenjali 620 žarnic in istočasno vgradili senzorje, ki beležijo različne vrste podatkov, kot so podatki o gibanju, temperaturi, CO 2 , jakosti in barvi svetlobe ter akustiki. Zbiranje podatkov se koordinira z raziskovalci in univerzitetnim kampusom. Tako lahko raziskovalci ogromne količine podatkov uporabljajo za svoje namene ali pa se ti podatki uporabljajo za različne študentske projekte. Administratorji kampusa lahko na podlagi zbranih podatkov nastavljajo luči ali temperaturo. Študenti pa v posebnih učnih območjih lahko upravljajo senzorje in začnejo iskati realne življenjske rešitve, hkrati imajo tudi priložnost sodelovati z različnimi podjetji. Strateški plan projekta "Za prihodnost gre" tako vpliva na knjižnice, vrednotenje storitev (Komu bolj verjameš: Googlu ali knjižnici?), analitični menedžment (tudi v luči upoštevanja etike in varovanja osebja) in tesnejše sodelovanje z raziskovalci ter prispeva k raziskovalnemu delu in dodeljevanju nalog študentom, doseganju standardov za izvrstno učno okolje, razvijanju mreže z industrijo in podjetniki, sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami ter razvoju inovacij in spodbudnega okolja. User-Centred Design Predstavniki knjižnic University of Cambridge Library, University of Manchester Library in Stockholm University Library so v tem sklopu predstavili svoje poglede na spoznavanje svojih uporabnikov in odzivanje na njihove potrebe. Pomembno je namreč razumeti, kaj motivira ljudi, kje so njihove šibke točke in kaj jih jezi. Uporabniško usmerjeno načrtovanje je s tega vidika razmerje med podatki in intuicijo. Produkti se ne razvijajo več do potankosti, ampak se dela na osnovi hitre izdelave prototipa, ki se začne uporabljati takoj. Tako je mogoče pridobiti povratne informacije in nato na osnovi odziva uporabnikov hitreje razviti nove verzije. Vse sloni na željah uporabnikov, in ne na željah knjižnice. Pomembno je razumeti uporabnike, ne pa samo poslušati njihovih želja. Obenem pa študente tudi opozarjajo na zdrav način življenja in dobro počutje, saj imajo študenti v današnjih časih ogromno študijskih obveznosti, ki povzročajo tudi stres. Predstavljenih je bilo nekaj praktičnih ukrepov: večje število osebja, stoli in mize v prostih prostorih v zgradbi za večje število mest za učenje, majice zelene barve za knjižničarje, aplikacija Spacefinder, ki na osnovi GPS-tehnologije iskalnih filtrov poišče prostore za učenje, ustrezne uporabnikovim potrebam in željam, interaktivna informacijska točka idr. Ob koncu konference v petek, 1. julija 2016, so bili za udeležence konference organizirani vodeni obiski nacionalne, univerzitetne in splošne knjižnice, kjer se prepletajo preteklost, sedanjost in prihodnost. Slika 6: Univerzitetna knjižnica Helsinki (Vir: LIBERAnnual Conference 2016, 2016) Slika 7: Nacionalna knjižnica Helsinki (Vir: LIBER Annual Conference 2016, 2016) Konferenca LIBER 2017 bo potekala v mestu Patras (Grčija). POROČILO