OZ 2016/2

134 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 doi:10.3359/oz1602134 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI V Mariboru (v prostorih hotela City) je 19. in 20. septembra 2016 pod okriljem Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) potekalo posvetovanje sekcij ZBDS z naslovom "Upravljanje znanja v knjižnicah". Podrobnosti so dosegljive na: http://www.zbds-zveza.si/?q=node5/ posvetovanje-sekcij-upravljanje-znanja-v-knjiznicah2016. Pozdravni nagovor je imela predsednica ZBDS dr. Sabina Fras Popović. V svojem govoru, dostopnem na http:// www.zbds-zveza.si/sites/default/files/dokumenti/ 2013/govor_otvoritev_posvetovanje2016.pdf, se je poigrala z rimami znanje–ravnanje–izobraževanje–sanje. Povedala je, da nadaljujemo tam, kjer smo lani končali, in od teorije prehajamo v konkretno knjižnično okolje. Knjižničarji dobro vedo, da ima knjižnica vpliv na okolje, ki ga bo mogoče v prihodnje argumentirati na osnovi mednarodnega standarda SIST ISO 16439:2015. Udeležence je pozdravil tudi sekretar Marjan Gujtman z Ministrstva za kulturo, ki pokriva področje knjižnične dejavnosti in podpira delovanje nevladnih organizacij, kamor spada tudi Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Sigrid Reinitzer (Gradec,Avstrija) se je zahvalila za povabilo na ta pomemben dogodek, ki povezuje in združuje vse, ki so zaposleni v knjižnicah in si prizadevajo za napredek in razvoj knjižnične dejavnosti in stroke. Ponosna je, da je dobro povezana s knjižnicami v Sloveniji in da je tudi v preteklem obdobju sodelovala s pomembnimi osebnostmi in ustanovami, tudi z IZUM-om. Sledil je nagovor Čopove nagrajenke za leto 2015 Vesne Horžen (Združenje splošnih knjižnic) z naslovom Sedim v knjižnici in razmišljam… Izpostavila je, kako pomembne so splošne knjižnice in kako se premalo zavedamo njihovega pomena in vpliva v današnji družbi. Poudarila je, da imajo splošne knjižnice v Sloveniji približno 11 milijonov obiskov letno. V javnomnenjski raziskavi, narejeni z namenom oblikovanja strategije razvoja splošnih knjižnic v obdobju od 2013 do 2020, uporabniki knjižnic zastopajo stališče, da so knjižnice kot ustanove še vedno vredne zaupanja. To je v času, ko je zaupanje redka vrednota, veliko priznanje. Naloga knjižnic je, da se s svojim fizičnim in virtualnim prostorom vključijo v lokalno dogajanje in pritegnejo PosvetovanjE ZBDS 2016 različne skupine prebivalcev, katerih potrebe morajo prepoznati prej, kot ti povedo, kaj potrebujejo. Izvleček je dostopen na: http://www.zbds-zveza.si/sites/default/files/ dokumenti/2013/izvlecek_horzen2016.pdf. V uvodnem delu so se predstavila področna bibliotekarska društva (iz Ljubljane, Maribora, Celja, Gorenjske, Dolenjske, Pomurja, Koroške, Primorske in Notranjske), ki združujejo preko 1300 slovenskih knjižnjičark in knjižnjičarjev. Predstavili so delovanje društev od začetkov ustanovitve do danes, povezovanje z ožjo in širšo lokalno skupnostjo, področje zakonodaje in statusne ureditve, skrb za strokovno izobraževanje in družabna srečanja. Vsako od društev s svojo dejavnostjo prispeva svoj delež k razvoju knjižničarske stroke in utrjevanju njenega mesta v družbi. Mag. Tatjana Likar (Ministrstvo za kulturoRS) je v prispevku z naslovom Skupaj v posebnem ali posebni v skupnem? Vpliv novele Zakona o knjižničarstvu na knjižnično dejavnost v prihodnje predstavila vsebino Zakona o knjižničarstvu, ki ureja knjižnično dejavnost, financirano iz javnih sredstev. Zakon določa dejavnost, ustanovitev, financiranje in nadzor knjižnic ter knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, nacionalni vzajemni bibliografski sistem in pogoje za vključitev v ta sistem ter naloge Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost. Predstavila je postopek spreminjanja in dopolnitev zakona, potek javne obravnave in zakonodajnega postopka v Državnem zboru vse do sprejema v letu 2015. Opozorila je na ključne spremembe in potrebne prilagoditve podzakonskih predpisov (Likar, 2016). V predavanju Pravilnik o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti in profesionalni razvoj zaposlenih v slovenskih knjižnicah sta Mojca Dolgan-Petrič in mag. Špela Zupanc (Narodna in univerzitetna knjižnica) izpostavili spremembe Zakona o knjižničarstvu glede podeljevanja strokovnih nazivov v knjižnični dejavnosti; le-to se vrača pod okrilje Narodne in univerzitetne knjižnice. Predstavili sta rezultate podeljevanja strokovnih nazivov v obdobju od 2009 do 2016, ko je bilo podeljenih 889 strokovnih nazivov (729 v splošnih knjižnicah, 86 v nacionalni knjižnici, 73 v visokošolskih, 38 v specialnih, 3 v šolskih knjižnicah in 2