OZ 2016/2

135 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 POROČILO v drugih organizacijah). V pripravi je predlog Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti, katerega glavna namena sta bolj jasno opredeliti zahteve in merila za pridobitev strokovnih nazivov na področju knjižnične dejavnosti ter spodbuditi stalno strokovno izpopolnjevanje in razvoj (Dolgan Petrič in Zupanc, 2016). Mag. Stanislav Bahor (Narodna in univerzitetna knjižnica) je v prispevku Predstavitev mednarodnega standarda o ugotavljanju vpliva knjižnic na okolje predstavil mednarodni standard ISO 16439: 2014 (z naslovom Metode in postopki za ocenjevanje vpliva knjižnic), ki definira terminološki aparat ter določa metode za ocenjevanje vpliva knjižnic za potrebe strateškega načrtovanja in internega upravljanja kakovosti knjižnic. Uporablja se lahko za vse vrste knjižnic v vseh državah. Po standardu ISO 16439 je zagotovljena podpora pri ocenjevanju določene knjižnice, pri primerjavi med knjižnicami s podobnim poslanstvom in cilji ter pri promoviranju vloge knjižnic pri raziskovalnih ter drugih učnih, izobraževalnih in kulturnih prizadevanjih (Bahor, 2016). Prispevek Odnos javnosti do knjižnične javne službe: rezultati raziskave je predstavila dr. Melita Ambrožič (Narodna in univerzitetna knjižnica). V okviru projekta ZBDS (2015/2016) so opravili mnenjsko raziskavo o knjižnični javni službi v Sloveniji. Zbirali so mnenja prebivalcev o knjižnični javni službi, s katero se le-ti srečujejo v različnih okoljih (šola, služba, prosti čas) in v različnih vlogah (starši, otroci, zaposleni). Z metodo anketiranja so pridobili podatke o poznavanju dejavnosti, uporabi ter vrednotenju slovenskih javnih knjižnic. Anketirali so 1051 prebivalcev Slovenije v starosti od 14 do 75 let. Rezultati raziskave so pokazali, da so knjižnice najbolj prepoznavne po izposoji gradiva, pomoči pri iskanju, čitalniškem prostoru in dostopu do interneta. Knjižnica predstavlja informacijsko središče in središče kulturnega dogajanja ter pomembno vpliva na razvoj posameznika in okolja. Knjižnice dvigujejo raven pismenosti in bralne kulture ter prispevajo k razvoju znanosti, izobraževanja in kulture. Med anketiranci se jih 73 % strinja, da imajo knjižnice zelo velik vpliv na življenje in delo prebivalcev Slovenije, 49 % anketirancev pa bi podprlo predlog za povečanje financiranja knjižnic (Ambrožič, 2016). Zdravko Kafol (Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev) je predstavil prispevek Nacionalna knjižna kampanja "Slovenija bere" . Gre za kulturno-gospodarski projekt, ki naj bi izboljšal slovensko bralno kulturo, tako da bi Slovenci postali narod bralcev, Slovenija pa država branja. Povod so bili podatki, pridobljeni z raziskavo PIAAC/OECD (2016) med odraslimi o treh ključnih spretnostih za obdelavo informacij. Slovenija se je na lestvici besedilne spretnosti med 34 državami uvrstila na 28. mesto. Četrtina Slovencev se je uvrstila na najnižjo raven od petih ali celo pod njo. Vsak četrti Slovenec je funkcionalno polpismen, v primerljivih državah je takih le slaba petina (18,9 %). Na najvišjo stopničko se je uvrstilo skromnih 5,6 % odraslih, v vseh državah pa skoraj dvakrat več (10,6 %). Poudaril je, da je bralna pismenost bistvena za blagostanje vsakega posameznika in gospodarsko konkurenčnost. Dobro razvite bralne spretnosti pripomorejo h gospodarski rasti in družbeni blaginji. Zaključil je z ugotovitvijo, da kampanja v vsej svoji celovitosti doseže svoj vrhunec po 3–4 letih delovanja z nacionalnim letom branja po vzoru Avstralije, Koreje, Japonske in Velike Britanije (Kafol, 2016). Sledilo je poročilo IFLA 2016: povezovanje, sodelovanje, skupnost Nataše Knap (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) in Tjaše Mrgole Jukič (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj), ki sta se udeležili konference IFLA . Predstavitev je dostopna na: http://www.zbds-zveza.si/sites/ default/files/dokumenti/2013/predstavitev_knap2016.pdf. Urška Orešnik (Knjižnica Logatec), Petra Kovič (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto) in Ksenija Orel (Mestna knjižnica Izola) so v prispevku Pogumno tja, kamor še nihče ni šel! INELI – Balkans predstavile projekt INELI-Balkans (The International Network of Emerging Library Innovators in the Balkan Region). Projekt je nastal ob podpori fundacije Billa in Melinde Gates in na podlagi že obstoječega globalnega programa INELI (Global libraries). Razvila ga je grška organizacija Future Library, ki je tudi na podlagi javnega razpisa izbrala in v projekt vključila 35 inovativnih knjižničarjev iz 12 držav balkanske regije. Pri tem ne gre za običajno mednarodno izmenjavo, temveč za dvoletni program, ki je sestavljen iz treh srečanj in konferenc ter usposabljanja inovatorjev preko spleta (dvakrat po 7 mesecev) in denarne nagrade za pet izbranih projektov. Cilja programa sta omogočiti izbranim, perspektivnim knjižničarjem, da razvijejo in vzdržujejo mrežo povezanih splošnih knjižnic v državah balkanske regije, in spodbujati izmenjavo pridobljenega znanja ter eksperimentiranje z novimi idejami (Orešnik, et al., 2016). Urška Lobnikar Paunović (Valvasorjeva knjižnica Krško) in Urška Plaznik (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, študentka Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo) sta poročali o obisku Evropske konference o pismenosti – zaključek programa ELINET . Namen projekta ELINET (European Literacy Policy Network) je zmanjšati število nepismenih, tako da bi vsak Evropejec znal brati in pisati dovolj dobro, da bi lahko samostojno prispeval k življenju skupnosti. V vsaki evropski državi je moč najti nepismene med socialno slabše vključenimi posamezniki in skupinami. Zanimivi primeri dobre prakse so branje v parih, branje v krogu, fantje berejo ipd. Pismenost je zelo pomembna za osebnostno integriteto; če se namreč mladostniki, ki so na prestajanju kazni (med njimi jih je 80 % nepismenih), v zaporu ne naučijo brati, ti večinoma postanejo povratniki.