OZ 2016/2

136 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 Deklaracija o pravici evropskih državljanov do pismenosti je bila prevedena tudi v slovenski jezik in objavljena na spletni strani Bralnega društva Slovenije, Slovenija pa je organizirala tudi Teden pismenosti , ki ga je ELINET leta 2015 organiziral po vsej Evropi in se je začel na mednarodni dan pismenosti (8. septembra). V večernih urah prvega dne srečanja je v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališčaMaribor potekala slovesnost ob podelitvi štipendije Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana, ki jo je prejela mag. Petruša Miholič. Izbrani štipendistki čestitamo tudi v našem uredništvu! (op. ur.) Drugi dan srečanja sta vzporedno potekala dva vsebinska sklopa. V prvem sklopu so bile predstavitve Sekcije za visokošolske knjižnice, Sekcije za specialne knjižnice, Sekcije za izobraževanje in kadre ter Sekcije študentov bibliotekarstva. Dr. Eva Kodrič-Dačić in mag. Stanislav Bahor (Narodna in univerzitetna knjižnica) sta svoj prispevek naslovila Vpis visokošolskih in specialnih knjižnic v razvid . Po sprejemu Zakona o knjižničarstvu leta 2001 sta bila leta 2003 izdana podzakonska akta (Pravilnik o razvidu knjižnic in Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe), ki določata postopek vpisa knjižnic v razvid. Leta 2005 je Center za razvoj knjižnic ugotavljal razvitost vseh visokošolskih in specialnih knjižnic in mnenje posredoval pristojnim ministrstvom. Ministrstvo, pristojno za visokošolske knjižnice, ni izdalo odločb o razvitosti, na osnovi katerih je mogoče knjižnice vpisati v razvid knjižnic. Tudi za specialne knjižnice pristojna ministrstva niso izdala odločb o razvitosti za leto 2002. Ministrstvo, pristojno za visokošolske knjižnice in del specialnih knjižnic, ni pokazalo interesa za meritve razvitosti teh knjižnic v naslednjih triletnih intervalih, medtem ko je Ministrstvo za kulturo naročilo meritve razvitosti specialnih knjižnic s področja kulture in izdalo odločbe. Zato so v razvid knjižnic poleg splošnih knjižnic vpisane le specialne knjižnice s področja kulture. Novela Zakona o knjižničarstvu, sprejeta leta 2015, prinaša spremembe na področju izdajanja odločb o razvitosti visokošolskih in specialnih knjižnic in v roku dveh let predpisuje uskladitev pravilnika, ki ureja pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Kodrič- Dačić in Bahor, 2016). Mag. Maja Peteh (Gozdarska knjižnica – Gozdarski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire), Leja Borovnjak (Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta), Nataša Knap (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) in dr. Primož Južnič (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo) so v prispevku Vrednotenje bibliografske storitve v luči raziskovalne dejavnosti predstavili rezultate raziskave med katalogizatorji (bibliografi) v sistemu COBISS.SI . Raziskava se je osredotočala na čas, ki ga bibliograf porabi za katalogizacijo posamezne vrste gradiva v okolju COBISS3, ugotavljali pa so tudi, kolikšen poudarek dajejo bibliografi vsebinski obdelavi gradiva in kako to vpliva na čas katalogizacije. Z raziskavo pridobljeni podatki kažejo prednosti in slabosti potencialne centralizacije bibliografskih storitev v visokošolskem oz. raziskovalnem okolju (Peteh, et. al., 2016). Mag. Aljoša Nikl, Jan Bezget in Bojan Oštir (Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor) so v prispevku Implementacija lokalnih katalogov knjižnic Univerze v Mariboru v centralni indeks univerzitetnega iskalnika UM:NIK predstavili iskalnik, ki omogoča hkratno iskanje po elektronskih in tiskanih informacijskih virih, dostopnih za izposojo v knjižnicah Univerze v Mariboru. Za iskanje po lokalnih katalogih vseh knjižnic Univerze v Mariboru in digitalni knjižnici Univerze v Mariboru (DKUM) je bilo treba vzpostaviti sistemsko računalniško in programsko rešitev, ki samodejno s še sprejemljivim časovnim zamikom združuje, deduplicira in posodablja metapodatkovne zapise iz vseh lokalnih katalogov v centralni indeks univerzitetnega iskalnika UM:NIK (Nikl, et al., 2016). Jan Luprich (EBSCO) je v prispevku Plum Metrics – Altmetrics in practice. A case study najprej predstavil tradicionalni način merjenja vpliva znanstvenega dela, to je štetje citatov, kar pa seveda ne vključuje merjenja celotnega vpliva in uporabe. V letu 2010 je bil predstavljen nov koncept spremljanja vpliva, imenovan alternativne meritve ali altmetrika, ki upošteva nove načine interakcije z raziskavami na spletu, na družbenih medijih, blogih itd. Pri meritvah se v altmetriki upošteva pet različnih kategorij: uporabnost, zajemanje, navajanje, družbeni mediji in citati. Sodobne altmetrike dajejo celovitejši pogled na učinek in so bolj ažurne ter hitrejše od ustaljenih meritev. PlumX zbira in združuje ustrezne altmetrike za vse vrste znanstvenih raziskav. Zaključil je z vprašanjem, ali je altmetrika še vedno alternativa (Luprich, 2016). Vloga knjižničarjev v življenjskem krogu podatkov je naslov prispevka, ki sta ga pripravila dr. Sonja Bezjak in dr. Janez Štebe (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov). Govorila sta o odprtem dostopu do raziskovalnih podatkov, ki ga zahteva vse več financerjev raziskovanja. Odprti dostop prispeva k večji transparentnosti raziskovalnega dela, hkrati pa s ponovno rabo podatkov povečuje izkoristek še neizčrpanega potenciala podatkov. Podatkovna središča in strokovnjaki za ravnanje s podatki igrajo pomembno vlogo pri skrbi za dolgotrajno ohranjanje in zagotavljanje dostopa do podatkov ter so raziskovalcem lahko pri tem v oporo. Tudi knjižničarji imajo svoje tradicionalno mesto v POROČILO