OZ 2016/2

139 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 2 organizacija in vodenje strokovnega usposabljanja za svetovalno delo svetovalnih služb v osrednjih območnih knjižnicah (OOK) je bil prispevek avtorice Milene Bon (Narodna in univerzitetna knjižnica). OOK so opredeljene kot aktiven dejavnik usmerjanja in pospeševanja razvoja bibliotekarske stroke, ki v knjižničarsko prakso s posebnimi oblikami strokovnega in raziskovalnega dela nenehno vključujejo nova teoretična spoznanja in s tem pomembno prispevajo h kakovosti in raznolikosti knjižničnih storitev. OOK lahko to nalogo učinkovito izvajajo le na osnovi predhodno izvedenih različnih raziskav in analiz okolja, stanja razvitosti knjižnične dejavnosti na območju, razvojnih potreb glede informacijske tehnologije za posamezno območje ter razvejanosti občinskih in medobčinskih knjižničnih mrež. Strokovna pomoč knjižnicam vključuje vsebinsko opredelitev in izbor projektov ter sodobnih informacijskih storitev za uporabnike, izvajanje mentorstva za knjižnične delavce začetnike in študente bibliotekarstva, sodelovanje s šolskimi knjižnicami na območju pri skupnem razvoju bibliopedagoških dejavnosti za učence in dijake ter spodbujanje e-vključenosti različnih skupin prebivalstva (starejši, brezdomci …). Poleg naštetega strokovna pomoč knjižnicam vključuje še opredelitev ciljev, koordinacijo ali izvedbo knjižničnih storitev za posebne skupine uporabnikov, sodelovanje z drugimi območnimi knjižnicami in opredelitev ciljev ter koordinacijo ali izvedbo mednarodnega sodelovanja na območju OOK. Cilji strokovne pomoči knjižnicam na območju so: učinkovit in strokoven razvoj splošnih knjižnic na območju OOK, funkcionalna ureditev knjižnične mreže, dostopnost knjižnične dejavnosti ustrezne kakovosti, uspešno sodelovanje med knjižnicami in partnersko povezovanje z drugimi ustanovami na območju OOK. Zaradi naštetega sta pomembna organizacija in izbor izobraževanj v NUK, ki z OOK letno uskladi program usposabljanj, organizira in vodi usposabljanja koordinatorjev ter drugih zaposlenih v OOK. Za delo koordinatorja v OOK so pomembne strokovna usposobljenost in izkušnje ter veščine komuniciranja znotraj in zunaj knjižnice. Pri svojem delu koordinatorji izvajajo raziskave, analizirajo rezultate in prenašajo teorijo v prakso (Bon, 2016). Mag. Igor Podbrežnik (Zavod Lokvanj) je v prispevku Kako uporabniki ocenjujejo usposobljenost knjižničnega osebja predstavil rezultate raziskave o zadovoljstvu uporabnikov s kakovostjo storitev v slovenskih splošnih knjižnicah. Raziskava je pokazala, da različne skupine uporabnikov različno ocenjujejo posamezne dejavnike kakovosti storitev in da knjižnice ne dosegajo pričakovanj vseh svojih uporabnikov. Uporabniki pričakujejo večjo zanesljivost pri izvedbi storitve, boljšo usposobljenost knjižničnega osebja, ki naj bi še posebej razumelo njihove individualno izražene potrebe in imelo čas zanje. Največje odstopanje med pričakovanji in zaznavanjem dejanskega stanja je opaziti med uporabniki, ki so mlajši od 35 let, in med bolj izkušenimi uporabniki knjižnic. Zato se bo moralo knjižnično osebje dodatno usposabljati in si z novim znanjem in veščinami pridobiti večje zaupanje uporabnikov, ki od njih pričakujejo tudi večjo odzivnost in pozornost ter večjo zanesljivost pri izvedbi storitev. Z dodatno raziskavo se je preverilo, kako knjižnično osebje ocenjuje in razume pričakovanja svojih uporabnikov ter kakšno ima mnenje o svojem delu in usposobljenosti za delo z uporabniki. Nerazumevanje pričakovanj uporabnikov lahko vpliva na pomanjkljivo ali celo napačno odločanje o investicijah, zaposlovanju in izobraževanju zaposlenih (Podbrežnik, 2016). Veronika Rijavec Pobežin in dr. Simona Šinko (Mestna knjižnica Ljubljana) sta predstavili Učni center v Mestni knjižnici Ljubljana, ki je za širšo bibliotekarsko stroko zanimiv z dveh vidikov. Prvi vidik je upravljanje znanja v lastni instituciji, v tem primeru največji slovenski splošni knjižnici, drugi vidik pa je sodelovanje pri upravljanju znanja v drugih slovenskih in tudi tujih knjižnicah. V praksi sta oba vidika med seboj povezana, v splošnem pa učni center sledi konceptu upravljanja s človeškimi viri, katerega cilj je razvoj potencialnih zmožnosti zaposlenih za doseganje ciljev organizacije. Učni center je priložnost za zaposlene v različnih knjižnicah ter strokovnjake s povezanih področij, kot so predšolska vzgoja, izobraževanje odraslih, prevajanje, založništvo ipd., da nadgradijo znanje, predlagajo vsebine izobraževanja ali sodelujejo kot izvajalci izobraževanja. Skupno delo na tem področju je lahko izhodišče za nadaljnje sodelovanje med knjižnicami pri uporabi in razvoju storitev (Rijavec Pobežin in Šinko, 2016). Mag. Marijan Špoljar (Mestna knjižnica Ljubljana) in dr. Sabina Fras Popović (Mariborska knjižnica) sta predstavila prispevek ZEJOLA (zelena + vijola). Pod tem naslovom poteka strokovna izmenjava kadra med Mestno knjižnico Ljubljana in Mariborsko knjižnico. Cilj je izmenjati znanje in ideje med splošnimi knjižnicami ter jih izboljšati. Poudarek je namreč na izmenjavi "starih mačkov" z najmanj 10 leti delovnih izkušenj in dvakratnim napredovanjem v strokovni naziv. Izmenjava poteka po naslednjem protokolu (slika 1): Slika 1: Protokol izmenjave kadrov (Vir: Špoljar in Fras Popović, 2016) POROČILO