OZ 2017/1-2

7 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 Poudarjeno so izpisane vrednosti, kjer je stopnja tveganja za trditev manjša od 5 %. S preizkusom t smo pri večini ugotovili povsem enake vrednosti statistike in stopnje tveganja za zgoraj omenjeno trditev. Izvedli smo tudi Mann-Whitneyjev preizkus domneve o enakosti median, njegovi rezultati so skladni z rezultati preizkusa t. Vsi rezultati so prikazani v preglednici 2. Rezultati za posamezno revijo so navedeni v nadaljevanju. Journal of Hydrology (1. kvartil) : Tveganje za trditev, da je število citatov večje za članke OAkot za članke NOA, je za vsako leto v obdobju od objave do konca 2012 pod mejo dovoljenega tveganja 5 %. Computers & Structures (1. kvartil) : Za leta od 2007 do 2010 je tveganje za trditev o enakosti srednjih vrednosti citatov za članke OA in članke NOA pod dovoljeno mejo 5 %, za leto 2011 (70 % in 50 %) in 2012 (30 % in 6 %) je tveganje v obeh preizkusih močno nad dovoljenomejo 5 %. Journal of Structural Engineering (2. kvartil) ima v vsakem letu preseženo vrednost dovoljenega tveganja, najbolj v letu 2012 (84 % in 61%). Automation in Construction (2. kvartil) ima vrednost dovoljenega tveganja močno preseženo v vseh letih, največ v letu 2011 (70 % in 85 %). Ugotovitev iz preizkusa t in preizkusa Mann-Whitney o enakosti srednjih vrednosti je enaka ugotovitvi iz analize citiranosti člankov OA in člankov NOA, da so članki OA revij prvega kvartila citirani večkrat kot članki NOA istih revij v vsakemposameznemproučevanem letu. Zadomnevo, da so članki OAcitirani prej kot članki NOA, smo postavili nasprotno domnevo, da so članki OA citirani enako zgodaj kot članki NOA. Te trditve ne moremo zavrniti. Članki OA in članki NOA so citirani enako zgodaj, že prvo leto po objavi, vendar so bili članki OA citirani večkrat. To trditev smo preizkusili na vzorcu člankov štirih revij, od katerih sta dve iz 1. in dve iz 2. kvartila. RAZPRAVA Analizo časovnega odmeva smo izvedli temeljito in v dveh fazah. Pri tem sta omejitev predstavljala pomisleka, ali je članek odprtodostopen takoj po objavi (problem embarga založnikov revij) in ali je bil članek odprtodostopen ves čas trajanja analize. Podatki o datumu arhiviranja članka v repozitorij bi razrešili ti dilemi, vendar so bili ti podatki prisotni v redkih odprtodostopnih člankih. V naši raziskavi časovnega odmeva smo v analizi štirih revij ugotovili, da so bili tako članki OA kot tudi članki NOA prvič citirani že v prvem letu po objavi in da so bili člankiOAcitirani večkrat. Proučevani kazalniki izkazujejo, da so oboji dosegli prvo največjo vrednost števila citatov že zgodaj po objavi. Trend nakazuje, da bo tako za članke OA kot za članke NOA sledila še ena kulminacija, za mnoge od njih bo dosežena pri višjem številu citatov. Iz raziskave smo ugotovili tudi, da so članki odprtodostopni prek institucionalnih repozitorijev in da med njimi prevladujejo repozitoriji visokošolskih izobraževalnih ustanov, prepoznani po končnicah .edu in .ac. Manj je repozitorijev vladnih organizacij in raziskovalnih ustanov, najmanj pa repozitorijev gospodarskih in industrijskih družb. V repozitorijih prevladujejo različice člankov, ki so identične založnikovi različici. Predvidevamo, da so avtorji za odprti dostop plačali pristojbino APC ali pa so nevede kršili pogodbena določila založnika, ki so dostopna v seznamu založnikov in v njihovih določilih, namenjenih avtorjem za arhiviranje objav v digitalnih repozitorijih ali na avtorskih spletnih straneh SHERPA/RoMEO ( http:// www.sherpa.ac.uk/romeo/) . Po ugotovitvah raziskave, ki sta jo opravila Swan in Sheridan (2005), so bili takrat mnogi repozitoriji v svetu prazni. Med razlogi, zakaj avtorji Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ...