OZ 2017/1-2

8 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 niso arhivirali svojih člankov v repozitorijih, navajata nepoznavanje informacijske infrastrukture za aktivno delo v digitalnem repozitoriju in bojazen avtorjev glede kršenja avtorskihpravic, dogovorjenih zzaložnikom. Redki so v letu 2005 (10 % anketiranih) poznali seznamSHERPA/RoMEO. Nekako se zdi, da imamo v Sloveniji podobne strahove še dandanes. Na tem mestu vidim priložnost za knjižnice, ki morajo z novimi znanji in s strokovno usposobljenimi kadri vstopiti v sistem znanstvene komunikacije 21. stoletja in raziskovalcemponuditipodporo, potrebno za odprto znanost, elektronsko arhiviranje in trajno zaščito njihovih objav. ZAKLJU^KI Pri vseh navedenih rezultatih poudarjamo, da veljajo za konkretno raziskavo in da se zavedamo vseh omejitev, ki sledijo iz tega. Strinjamo se z navedbami virov, da je odprti dostop eden od dejavnikov, ki vplivajo na število citatov. Vpliv kakovosti članka smo želeli izločiti s tem, da smo raziskavo izvedli za vse članke iste revije in za več revij znotraj istega kvartila. Podatki o datumu arhiviranja članka v repozitorij bi podkrepili naše ugotovitve o vplivu odprtega dostopa na časovni odmev, vendar vpliva datuma nastanka odprtega dostopa nismo uspeli proučiti dovolj natančno, saj teh podatkov ni na voljo ali pa so zelo redki. Tej pomanjkljivosti smo se želeli izogniti, pri čemer so se za zelo primerne izkazale uvodne strani člankov, opremljene z datumom arhiviranja v repozitoriju. To prakso smo v letu 2014 uvedli tudi v repozitoriju DRUGG (Digitalni repozitorij UL FGG), ko smo na uvodni strani vsakega arhiviranega dokumenta navedli datumarhiviranja. Pomisleke o vplivu odprtega dostopa, ki smo jih poudarili zgoraj, bi lahko omilili s poznavanjem raziskovalnih navad znanstvenikov. Na prelomu tisočletja sta Björk inTurk (2000) izvedla anketno raziskavo med 239 raziskovalci vsega sveta in ugotovila, da raziskovalci vsako leto vpovprečju preberejo več kot 100 odprtodostopnih dokumentov. Pri svojem delu radi uporabljajo elektronske objave, redki pa so pripravljeni prek svetovnega spleta posredovati svoje objave. Nikakor pa niso pripravljeni zanje plačati, niti kot naročnino niti kot podporo recenzijskemuaparatu. Zanalizo odprtedostopnosti člankov v WoS (Björk, et. al., 2008) in Scopus (Björk, et al., 2010) je bilo ugotovljeno, da je dobrih 20 % vseh objav odprtodostopnih, vendar morajo avtorji za odprti dostop založnikom plačati pristojbino APC. Podobno analizo so opravili Vilar, et al. (2012); za slovenske raziskovalce so ugotavljali, koliko pri svojem delu uporabljajo elektronske vire in odprti dostop do celotnih besedil. Ugotovili so, da 38 % anketiranih raziskovalcevuporablja zgolj inpredvsem elektronske vire, saj znašadelež uporabe elektronskih virov pri teh raziskovalcih med vsemi uporabljanimi viri več kot 80 %. Dodatnih 6,3 % raziskovalcev pa v isti meri (delež več kot 80 % vseh uporabljanih virov) uporablja odprti dostop. Po drugi strani skoraj 80 % anketiranih raziskovalcev med svojimi viri za znanstvenoraziskovalno delo elektronske vire in odprtodostopne vire uporablja le v deležu do 20 % vseh uporabljanih virov. Zaključujemo, da nas na področju promocije odprtega dostopa čaka še veliko dela. Olajšavo pomeni mandat Evropske komisije za objave iz sofinanciranih projektov raziskovalnega programa Obzorje 2020, ki ga je s svojo Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020 podprla tudi nacionalna raziskovalna agencija ARRS. Objave iz sofinanciranih projektov morajo biti odprtodostopne, hkrati pa so tudi v Sloveniji že uveljavljena prizadevanja za odprti dostop do raziskovalnih podatkov. Vloga visokošolskega knjižničarja kot specialista IKT je nujna in predstavlja izziv stroki. SKLEPNA MISEL Glavni namen naše raziskave je, da na osnovi ugotovitev o citiranosti na področju gradbeništva vplivamo na raziskovalce s tega področja, tako da bi svoje predvsem najbolj kakovostne objave arhivirali v repozitorije. Hkrati naj jim bo to spodbuda za še večjo raziskovalno vnemo in znanstveno produkcijo. Glede na aplikativnost vede gradbeništvo je taka spodbuda potrebna in dobrodošla. Hiter prenos znanja v gospodarstvo in industrijo bo prispeval k ponovni uveljavitvi stroke gradbeništva, kjer so nova znanja nujno potrebna za ponovno uveljavitev in mednarodno konkurenčnost te gospodarske panoge. Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ...