OZ 2017/1-2

20 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 Dinamična sistemizacija omogoča simultano dodajanje aktivnosti, ki jih je treba na novo uvesti v delovni proces in jim slediti, ter črtanje tistih, ki se ne pojavljajo več. S tem se sistemizacija nenehno obnavlja in ohranja svojo aktualnost. Model SDP in nova oblika sistemizacije dela kot procesa sta zasnovana tako, da zaposlenimv kadrovski službi omogočata sprotno dodajanje delovnih opravil in poznavanje delovnih procesov, ki se dejansko izvajajo v organizaciji. Prav tako je sistemizacija vselej aktualno urejena in omogoča vpogled v kompetenčne profile zaposlenih. Dobro organizirano in opravljeno delo prav tako rezultira v povezovanju z računovodsko službo, saj ji model SDP omogoča hitro izračunavanje mesečnih plač. Vsem drugim zaposlenim pa model SDP in nova oblika sistemizacije dela kot procesa omogočata hiter vsakodnevni vnos podatkov, ki po naši oceni terja največ pet minut dnevnega delovnega časa. Koraki, ki omogočajo uvedbo novega modela sistemizacije dela kot procesa: 1. členitev celotnega delovnega procesa na posamezne aktivnosti, 2. določanje zahtevnosti aktivnosti, 3. razvrščanje posameznih aktivnosti po zahtevnosti, 4. določanje kompetenc za izpolnitev posamezne aktivnosti, 5. določanje zahtevnosti kompetenc, 6. razvrščanje kompetenc po zahtevnosti, 7. določanje dejanske vrednosti kompetenc zaposlenih in 8. določanje plače na osnovi faktorja zahtevnosti uporabljene kompetence za opravljanje opravila ali določanje plače na osnovi zahtevnosti opravila, ki ga določa zahtevnost uporabljene kompetence za opravljanje opravila. Pri tem smo nakazali štiri temelje, ki pojasnjujejo proces: 1. temelj zajema • izbor sorodnih aktivnosti za opravila, s čimer so določene tudi ustrezne kompetence, • določitev zahtevnosti posameznih opravil glede na strukturo zahtevnosti aktivnosti in ustreznih kompetenc, • razvrščanje opravil po zahtevnosti in • vrednotenje opravil; 2. temelj zajema • sprotno dodajanje novih aktivnosti in ustreznih kompetenc opravilom in črtanje aktivnosti, ki niso več aktualne; s tem se spremenijo zahtevnosti in vrednosti opravil; 3. temelj zajema • primerjavo dejanskih kompetenc posameznika z zahtevanimi; 4. temelj zajema • določanje učinkovitosti dela na osnovi evidence efektivnega trajanja posameznih aktivnosti različne zahtevnosti (primerno za vrednotenje projektov). Spodaj podajamo slikovni prikaz postopka transformacije klasične sistemizacije dela v sistemizacijo dela kot proces (slika 1) in postopka mesečnega oblikovanja sistemizacije dela kot procesa (slika 2). Slika 1: Postopek transformacije klasične sistemizacije dela v sistemizacijo dela kot proces Dunja Labović Begovič, Andrej Raspor: SISTEMIZACIJA DELA KOT PROCES