OZ 2017/1-2

35 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 12 (naravoslovje in medicina) ali 24 mesecev (humanistika), sicer se leta 2021 ne bo možno prijaviti za naslednje obdobje REF-a. Izjem je zelo malo (npr. embargo založnika glede odprtega dostopa). Posledica te zahteve je zelo hiter porast objav v odprtem dostopu. Pri njih je tudi vse več usposabljanja raziskovalcev in administratorjev za odprti dostop. Razmišljajo o dodatnem nagrajevanju tistih, ki bodo na tem področju naredili več od minimalnih zahtev. Zavedajo se, da je objava v odprtem dostopu stvar dogovora med avtorji in založniki, zato bodo pred končno prijavo za REF skušali rešiti vse problematične objave. To pa zahteva nov proces validacije in obravnavanja izjem, za kar je odgovorna ekipa za znanstveno komuniciranje (Scholarly Communications Team). Trenutno je v odprtem dostopu okrog 82 % objav. Handle with care: pros and cons of open peer review on research integrity Flaminio Squazzoni (GECS – Research Group on Experimental and Computational Sociology, Department of Economics and Management, University of Brescia, Italija) je predstavil dobre in slabe lastnosti odprte recenzije (OPR), ki so jo začele uvajati nekatere revije, da bi premostile težave standardnega zaupnega modela in vzpostavile pravičnejši in transparentnejši model. V raziskavi so simulirali obnašanje znanstvenikov, možne oblike dogovarjanja z recenzenti in vplive na mnenje recenzentov. Medtem ko je transparentnost vrednota sama po sebi, še posebej s stališča večanja kredibilnosti znanosti, ima lahko OPR znotraj znanstvene skupnosti negativne učinke, kot so npr. zmanjšanje poslanstva znanosti in iskanja resnice ali večanje moči dobro uveljavljenih znanstvenikov. Rezultati so pokazali, da podražitev procesa odprte recenzije ne zagotavlja njene kakovosti, saj je lahko posledica elegantnega izogibanja tveganim mnenjem; to podaljša in podraži proces. Če so recenzenti strateško določeni in razkriti, je lahko objava popačena in v takem primeru kakovost publikacije ni bistveno boljša kot pri zaprti recenziji. OPR je mogoče izboljšati s povečanjem števila recenzentov, vendar to lahko bistveno poveča stroške recenzije in s tem zmanjša sredstva za raziskave, mnenje pa je lahko na koncu enako kot pri zaprtih recenzijah z manjšim številom recenzentov. Detection of plagiarism in scholarly journals – experiences of the Croatian Medical Journal Ksenija Baždarić (Department of Medical Informatics, Faculty of Medicine, University of Rijeka, Hrvaška) je predstavila sistem za odkrivanje plagiatov v reviji Croatian Medical Journal. Vsak prispevek se preverja z orodjem CrossRef Similarity Check, nato pa prispevek ročno verificira urednik za integriteto v znanosti (angl. Research Integrity Editor ). Pri tem se preverjajo naslednje vrste plagiatov: očitni plagiati (npr. prevod brez potrditve), plagiati z agregirano vsebino iz različnih necitiranih virov (angl. patchwork plagiarism ), psevdoparafrazirani plagiati, minorni plagiati (med avtorji ni konflikta interesov), tehnični plagiati (prevzemanje materialov in metod), samoplagiati (odvisno od deleža uporabe predhodnih del brez citiranja izvirnega besedila). Rezultati so pokazali, da je od 754 prispevkov 11 % plagiatov, od tega je 74 % samoplagiatov. Upoštevanje etičnih standardov je odgovornost uredništva revije in zato je nujno, da se uredniki, recenzenti in avtorji ustrezno izobražujejo. Editing journals in the field of social sciences: values and pitfalls of peer review Radovan Vrana (Department for Information and Communication Sciences, Faculty of Humanities and Social Sciences, University of Zagreb, Hrvaška) je predstavil rezultate raziskave procesa recenzije v hrvaških znanstvenih revijah s področja družbenih ved z vidika urednikov; namen raziskave je bil izboljšati ta proces. Rezultati so pokazali, da preveč urednikov dela samih ali z enim asistentom, zato so preobremenjeni z delom. Pojavljajo se zakasnitve pri objavljanju in tudi večje napake, ki lahko zmanjšajo ugled revije. Pogosto razpolagajo z manjšim številom recenzentov, ki so zato bolj obremenjeni in večkrat zavrnejo sodelovanje, tako da morajo asistenti skrbno izbirati recenzente in jih spodbujati, saj recenzenti v glavnem ne dobijo finančnega nadomestila. Vedno težje je v roku napisati uporabno in pošteno recenzijo. Zanimiva je želja recenzentov, da avtorji poznajo njihova imena; menijo namreč, da bi bilo njihovo delo tako boljše in transparentnejše. The frequency of scientific plagiarism measured by a text matching software: A systematic review Vanja Pupovac (School of Medicine, University of Rijeka, Hrvaška) je predstavila raziskavo, katere cilj je oceniti pogostost in značilnosti plagiatorstva v mednarodni znanstveni skupnosti. Namen raziskave je bil spodbuditi razpravo o univerzalni definiciji plagiatorstva in ukrepe za preprečevanje plagiatorstva. V ta namen so v 35-ih bibliografskih bazah, petih bazah sive literature in devetih znanstvenih revijah izvedli sistematičen pregled objavljenih znanstvenih študij (člankov ali prispevkov s konferenc) na temo merjenja plagiatorstva v znanstvenih člankih z uporabo orodij za uparjanje besedil. Spremenljivke, ki so jih obravnavali, so: osnovne lastnosti študij (prvi avtor, leto in država izdaje), lastnosti analiziranih dokumentov (število, tip – polno besedilo, povzetek ali odlomki, status – objavljen, neobjavljen), značilnosti procedure za prepoznavanje plagiata (orodje, podatkovne baze, kriteriji za prepoznavanje plagiata), merjenje rezultatov (število dokumentov, ki so minorni ali očitnejši plagiati ali plagiati katere koli vrste). Rezultati so pokazali, da študije, ki POROČILO