OZ 2017/1-2

36 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 analizirajo manjši vzorec objav (podrobnejše študije), zaznavajo večjo stopnjo plagiatorstva (od 5 % do 23 %), študije, ki zajemajo večje število objav, pa zaznavajo od 0,2 % do 1 % plagiatov. Ugotovljeno je tudi, da so blažje oblike plagiatorstva (npr. kopiranje standardnih metod ali tehničnih terminov) pogostejše kot resnejše oblike plagiatorstva (npr. kopiranje idej ali rezultatov raziskav). Analysis of Open Access Publications of the Slovenian Researchers in 2015: Impact and Economics Miro Pušnik, Maja Vihar, Uroš Kunaver (Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana), Rok Štukelj (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Dunja Legat (Univerzitetna knjižnica Maribor) so predstavili oceno odprte dostopnosti znanstvenih publikacij slovenskih raziskovalcev v letu 2015 na vzorcu 1139 odprtodostopnih publikacij iz baze podatkov Scopus. Analizirali so modele odprtega dostopa za revije, v katerih so ti članki objavljeni, in ugotovili, da je 911 člankov objavljenih v revijah zlatega modela odprtega dostopa (427 brezplačno), 228 člankov pa v hibridnih revijah s plačilom stroškov obdelave (angl. Article Processing Charge, APC ). Samo 55 člankov je dostopnih v enem od slovenskih repozitorijev, kar kaže, da nacionalni repozitorij odprte znanosti do zdaj ni upravičil svoje naloge. Glede na restriktivni model cen založnikov bi skupni znesek zaAPC za vse članke znašal 1.123.901 EUR. To je 1.574 EUR na članek (Wiley – 2.501 EUR, Taylor&Francis – 942 EUR), dejansko pa so avtorji plačali okrog 60 % tega zneska (675.000 EUR). Če primerjamo faktor vpliva SNIP za vse članke slovenskih avtorjev iz leta 2015, je ta faktor za članke v odprtem dostopu v povprečju večji za 0,26. Croatian medical journals and standards of good publication practice: An analysis of in- structions for authors Lea Škorić, Dina Vrkić in Jelka Petrak (Central Medical Library, School of Medicine, University of Zagreb, Hrvaška) so predstavili, v kakšnem obsegu hrvaške medicinske revije, dostopne v nacionalnem repozitorju odprtega dostopa Hrčak, sledijo priporočilomMednarodnega odbora urednikov medicinskih revij (International Committee of Medical Journal Editors, ICMJE), ki jih upošteva že več kot 2500 medicinskih revij in so postala nezamenljivo orodje pri vodenju, urejanju in objavljanju znanstvenih del v teh revijah (avtorstvo, avtorske pravice, recenzije, kršitve v znanosti, konflikti interesov, etična vprašanja, registracija kliničnih preizkusov, relacije med uredniki in lastniki revij). Za 38 izbranih revij so s portala Hrčak pridobili informacije o uredniški politiki glede vloge in odgovornosti avtorjev, avtorskih pravic, priprave prispevkov, omembe priporočil ICMJE, odprtega dostopa (vse revije po zlatem modelu) ter vključenosti revije v DOAJ (devet revij) in SHERPA/ RoMEO (dve reviji). Rezultati so pokazali, da priporočila ICMJE omenja 23 revij (najbolj glede priprave prispevkov, predvsem za reference in citate), šest pa jih je vključenih v uradni seznam revij ICMJE. Pisno izjavo o avtorstvu zahteva 17 revij, tri revije imajo za to pripravljen spletni obrazec, v desetih revijah je izjava omenjena v navodilih za avtorje, izjavo o izvirnosti prispevka pa zahtevajo pri 28 revijah. Konflikti interesov so objavljeni v navodilih za avtorje pri 18 revijah (pri štirih v izvirnem obrazcu ICMJE), prenos pravic zahteva 16 revij, dve reviji zahtevata le pravico do prve objave, 19 revij omogoča pošteno uporabo objavljenega gradiva za osebne in izobraževalne namene, pravice avtorjev so omenjene v osmih revijah, samo dve reviji pa navajata licenco Creative Commons. Več kot polovica revij tako upošteva nekatera od priporočil ICMJE, žal pa so priporočila glede avtorstva, konflikta interesov in avtorskih pravic premalo upoštevana, navodila avtorjem pa sploh ne vsebujejo nacionalne strategije odprtega dostopa. Reproducibility issues and publishing policies in view of "Big data" research Želimir Kurtanjek (Faculty of Food Technology and Biotechnology, University of Zagreb, Hrvaška) je predstavil problem ponovne uporabe podatkov ali preverjanje rezultatov na osnovi ogromne množice podatkov (angl. big data ), ki jih ni možno obdelati s tradicionalnimi metodami obdelave podatkov. Kot je pokazala raziskava revije Nature, se 52% sodelujočih strinja z mnenjem, da je na tem področju nastopila velika kriza, 31 % pa jih je mnenja, da so rezultati takšnih raziskav verjetno napačni. Pri objavljanju se uredniki srečujejo z novimi in še nepredvidenimi izzivi, še posebej v naravoslovju, kjer znaša količina eksperimentalnih podatkov danes običajno od nekaj gigabajtov do nekaj terabajtov in jih drugi raziskovalci ne morejo preveriti. Zato so nekatere revije in nekatera združenja urednikov objavili smernice za objavo izsledkov takšnih raziskav: Protocol Exchange (Natural Publishing Group, december 2010), Principles and Guidelines for Reporting Preclinical Research (American Association for the Advancement of Science, junij 2014), DataAvailability Statement (revija PLoS, december 2014). Prispevki bi morali vključevati vse relevantne surove podatke, in to prostodostopne (najbolje v enem od javno dostopnih repozitorijev) vsem raziskovalcev, ki bi jih želeli uporabiti za nekomercialne namene brez kršenja zaupnosti avtorjev. The development of the information science research in Croatia: Analysis of scientific paper title words Mirjana Pejić Bach, Jadranka Stojanovski, Jasmina Pivar, Jovana Zoroja (Ruđer Bošković Institute, Zagreb, Hrvaška) so predstavili raziskavo naslovov 1983 znanstvenih objav s področja knjižničarstva in informacijske znanosti, da POROČILO