OZ 2017/1-2

37 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 bi ugotovili razlike med temami, s katerimi se ukvarjajo hrvaški raziskovalci v okviru sistema CROSBI (Croatian Scientific Bibliography), in temami na globalnem nivoju v obdobju od 1997 do 2015. Poleg tega so želeli ugotoviti, ali so grozdi (angl. clusters ) teh tem primerljivi s priljubljeno taksonomijo na tem področju. Za teme iz naslovov izbranih člankov so uporabili relativno frekvenco besed za opis distribucije pojavljanja tem po naslovih ter analizo besed in hierarhično grozdenje (angl. clustering ) za ugotavljanje tesno povezanih izrazov v naslovih ter jih primerjali z različnimi klasifikacijami v podatkovni bazi LIS (Library, Information Science & Technology Abstracts). Zanimivo je, da je najpogosteje uporabljena beseda croatia (372-krat v 368 dokumentih), nato sledijo inform , system , model , analysi , manag , educ , librari , communic itd. Ugotovljenih je 60 grozdov ( academic , perspective , experiences , perceptions , humanities , Juraj itd.) in 20 glavnih tem ( media , south , eastern , children , gift itd.) Croatian scientific journals: context, impact and survival Siniša Zrinščak in Marija Tomečak (Faculty of Law, University of Zagreb, Hrvaška) sta predstavila vlogo in položaj hrvaških znanstvenih časopisov z vidika njihovega financiranja, ki ga od leta 2000 naprej izvaja Ministrstvo za znanost. V zadnjih letih se kriteriji financiranja neprestano spreminjajo in dopolnjujejo zaradi zahtev ministrstva, in ne zaradi raziskovalne skupnosti. Od leta 2006 so predvsem pomembni naslednji faktorji: recenzije (vsaj dve recenziji na članek, širok krog recenzentov, mednarodna izmenjava recenzentov), indeksiranje v vsaj eni pomembni bazi podatkov (npr. WoS), spletna stran revije z odprtim dostopom do člankov, objava v drugih jezikih. Kriteriji financiranja so se leta 2011 spremenili glede na posamezno znanstveno vedo. Za družbene in humanistične vede je uvedeno kvalitativno ocenjevanje, ki ga izvaja Odbor za publikacije (Committee for Publications) Ministrstva za znanost. Uvedeni so tudi kriteriji glede faktorjev vpliva JCR in SNIP, obiskanosti v repozitoriju Hrčak in možnosti e-urejanja. Leta 2012 je bil odpravljen matematični algoritem za razdeljevanje sredstev; evalvacija revij po določenih kriterijih je ostala, odločitev glede financiranja temelji na realnih stroških za vsako revijo. V letih 2015 in 2016 so naredili večjo revizijo recenzentskih postopkov za družboslovje in humanistiko ter dodali naslednje kriterije: brezplačen online dostop iz repozitorija Hrčak, najmanj 15 % hrvaških soavtorjev v zadnjih treh letih, zmanjšanje deleža tehničnih elementov, pomembnih za vrednotenje revije, načrtovanje APC v finančnem načrtu revije. Vseeno pa še do danes nimajo definirane nacionalne politike glede financiranja teh revij. Sicer pa največje število njihovih znanstvenih revij pokriva področje družboslovja in humanistike; te revije so deležne tudi največjega financiranja. A model of self-sustainable scholarly OA journal Nina Antičić, Kalman Žiha in Nastia Degiuli (Faculty of Mechanical Engineering and Naval Architecture, University of Zagreb, Hrvaška) so predstavili možnosti samozadostnega financiranja akademskih revij na primeru njihovega neprofitnega časopisa Brodogradnja v odprtem dostopu (v DOAJ, podpira CrossRef servis, ima zeleni dostop v Sherpa/RoMEO in licenco Creative Commons Attribution CC BY 3.0 Unported License). Leta 2002 je bila v dokumentu Budapest Open Access Initiative zahtevana pravica revij z odprtim dostopom, da so pravilno citirane in priznane. Danes prednosti objavljanja v odprtem dostopu zaznavamo v pospešenem prizadevanju za objavo znanstvenih raziskav, doseganju večjega števila bralcev in povečanju citiranosti za 45 % na področju filozofije in 91 % na področju matematike. Komercialno znanstveno objavljanje ima zelo velike dobičke (9,4 milijard dolarjev), vprašati pa se je treba, kolikšen je prispevek založnika v življenjskem ciklu članka v primerjavi z delom raziskovalca, kako je z avtorskimi pravicami in kam gre ta dobiček. Viri dobička pri revijah z odprtim dostopom so lahko APC (urejanje, prevajanje, validacija, shranjevanje in arhiviranje, upravljanje, pisarniške storitve; za avtorje domačih institucij se stroški ne zaračunavajo, 30-odstotni letni porast), oglaševanje (manj kot 20 %) ali naročnina. Od 19 hrvaških časopisov eden zaračunava APC, štirje pa razmišljajo o uvedbi zaračunavanja. Raziskava za časopis Brodogradnja je na osnovi teorije vedenja potrošnikov glede pripravljenosti za plačilo (angl. Willingness to Pay, WTP ) ugotovila, da predstavlja za avtorje plačilo APC zelo pomemben faktor in da si avtorji prizadevajo zmanjšati stroške objave, zato bo časopis še naprej obdržal model brezplačne objave in odložil uvedbo APC ter si še naprej prizadeval pritegniti sponzorje in podpornike tudi z neposrednimi kontakti v industriji. Multimedia as the background of scientific articles Vilko Žiljak, Damir Modrić in Ivan Rajković (Faculty of GraphicArts, University of Zagreb, Hrvaška) so predstavili pomembnost kvalitetnega multimedijskega gradiva v spletnem založništvu na primeru njihove mednarodne odprtodostopne revije ACTA GRAPHICA (Journal for Printing Science and Graphic Communications) z dvojno slepo recenzijo; ta revija pokriva prispevke z razmeroma novega področja grafične tehnologije in umetnosti, ki se ukvarja s potrebami industrije po profesionalnih grafičnih aplikacijah ter z obdelavo multimedijskega gradiva in dizajnom. V kontekstu odprte znanosti je danes zelo pomembna kvaliteta videogradiva, animacij, 3D-ilustracij, programskih orodij in vseh drugih surovih podatkov, ki so del raziskav in v odprtem dostopu, tako da jih POROČILO