OZ 2017/1-2

43 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 Who is using our linked data? Corine Deliot (British Library, Združeno kraljestvo) je predstavila delo Britanske knjižnice na področju odprtih povezanih podatkov in njihova prizadevanja, da bi ugotovili, kdo in kako uporablja te podatke. V letu 2011 je Britanska knjižnica objavila prvo izdajo (iteracijo) povezanih odprtih podatkov Britanske nacionalne bibliografije (British National Bibliography, BNB), ki jo nenehno dopolnjujejo z rednimi mesečnimi posodobitvami in dodajanjem novih vsebin (npr. serijske publikacije) ter z novimi povezavami do zunanjih virov (npr. International Standard Name Identifier (ISNI)). Pravi, da je knjižnica s tem procesom nedvomno pridobila dodano vrednost, saj so se veliko naučili o RDF- modeliranju podatkov in o povezanih podatkih na splošno. Večji izziv jim je predstavljalo ugotoviti, kdo in kako uporablja njihove podatke; s tem bi opravičili nadaljnja vlaganja v razvoj teh podatkov. Ker ni splošnih primernih orodij za analizo vpogledov v povezane odprte podatke, so v sodelovanju z družbama Fujitsu Laboratories Limited in Fujitsu Ireland razvili platformo za analizo uporabe povezanih odprtih podatkov. S tem projektom so želeli doseči dvoje. Najprej so želeli dobiti pregled nad uporabo svojih povezanih odprtih podatkov BNB, želeli pa so tudi izdelati orodje, ki bo v pomoč širši LOD-skupnosti. V nadaljevanju je na kratko predstavila to platformo in njene funkcionalnosti ter podala nekaj ugotovitev glede rabe njihovih podatkov. Linked Data for Production Philip Evan Schreur (Stanford University, Združene države Amerike) je predstavil že prej omenjeni projekt LD4P (Linked Data for Production), ki ga je podprla fundacija Mellon. Pri projektu sodeluje šest institucij (Columbia, Cornell, Harvard, Library of Congress, Princeton in Stanford University), ki si prizadevajo za začetek preobrazbe trenutnih tehničnih storitev in delovnih procesov v takšne, ki temeljijo na LOD (povezanih odprtih podatkih). S projektom želijo razviti orodje, ki bo knjižnicam omogočalo delovanje v odprtemmrežnem okolju pri gradnji in urejanju svojih metapodatkov. Pri tem želijo utrditi ter še naprej razvijati in širiti model za predstavljanje in povezovanje bibliografskih podatkov BIBFRAME, da bi zajeli različne oblike virov. Želijo se tudi povezati z drugimi sorodnimi projekti povezanih odprtih podatkov in se bolje vklopiti v širšo družbo. V ta namen so razvili in še razvijajo različna orodja, ki omogočajo konverzije in urejanje različnih naborov podatkov. How We Killed Our Most-Loved Service and No One Batted an Eye Matias Mikael Frosterus (National Library of Finland, Finska) je predstavil razvoj in izkušnje, ki so jih pridobili pri zamenjavi zelo priljubljenega glavnega uporabniškega servisa nacionalne knjižnice. Normativni geslovniki in informacijski sistemi, ki omogočajo njihovo uporabo, so že desetletja v ospredju knjižničnega dela. Finska nacionalna knjižnica že od leta 1980 indeksira nacionalno bibliografijo z uporabo splošnega tezavra YSA. Da bi odpravili potrebo po objavi tiskanega dokumenta YSA, so leta 1999 razvili namenski brskalnik VESA, ki je postal njihov najbolj priljubljen uporabniški servis. Edina pomanjkljivost sistema je bila, da ni vseboval ustrezne podpore za povezane podatke, saj ni podpiral API-jev, s katerimi bi lahko vključili geslovnike v druge sisteme, pa tudi zastarelo tehnologijo je bilo vedno težje vzdrževati. Zato so se odločili, da potrebujejo nov sistem, ki bo ponujal YSA in druge geslovnike v obliki odprtih povezanih podatkov; te geslovnike bo na osnovi sodobnih API-jev možno vključiti v druge sisteme. Tako so leta 2013 začeli razvijati nacionalno ontologijo in tezaver FINTO, ki naj bi nadomestil servis VESA. Ker je bil prejšnji servis tako priljubljen, so v razvoj novega v veliki meri vključili uporabnike, in sicer z rednimi testiranji uporabnosti. FINTO zagotavlja enake funkcije, kot jih je imel servis VESA, poleg njih pa ponuja še veliko novih funkcionalnosti in možnosti. Primer dodatne funkcionalnosti je nov način zbiranja predlogov za dodajanje novih pojmov v geslovnike ali za izboljšave obstoječih. Poleg tega modularna zasnova omogoča uporabo odprtihAPI-jev v drugih sistemih, kot npr. zagotavljanje neposredne povezave z vsebino, označeno z uporabo določenega pojma v geslovniku. Servis VESA je bil končno ukinjen v začetku leta 2016. Zaradi zelo dobre vpetosti uporabnikov v razvoj niso imeli negativnih odzivov. Reference W3CWorking Group Note, 2014. RDF 1.1 Primer. [online] (24 June 2014) Dostopno na: http://www.w3.org/TR/rdf11-primer/ [11. 5. 2017]. Stanislav Pavlič POROČILO