OZ 2017/1-2

45 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 Slika 1: Predvidena shema za poslovni proces skladiščenja podatkov in poslovne analitike (Vir: Veršič, et al., 2016) Poseben izziv predstavljata tudi anonimizacija osebnih podatkov pri prenosu v podatkovno skladišče in njihova uporaba v poslovni analitiki. Vsako zbiranje podatkov mora biti predhodno utemeljeno z nekim namenom in ciljem. Iz obojega namreč izhaja nabor podatkov, ki je potreben za dosego cilja. Povedano drugače, zbiranja podatkov na zalogo ne sme biti, temveč mora biti nabor podatkov najmanjši možen, ki še zadošča za dosego cilja. Ob upoštevanju te smernice je v mnogih letih v državni upravi nastala množica podatkovnih zbirk. Vsaka namenska podatkovna zbirka spada pod okrilje natanko ene inštitucije, ki se v tem kontekstu imenuje upravljalec podatkovne zbirke. Medtem ko je vsebina podatkovne zbirke unikatna za neki namen, tega ne moremo trditi za podatke, saj je lahko neki podatek istočasno v več podatkovnih zbirkah. Govorimo o neke vrste preseku podatkov oziroma skupnem imenovalcu, na podlagi katerega je mogoče določene podatkovne zbirke povezati, kar je dober temelj za izgradnjo centralnega podatkovnega skladišča, ki bi služilo kot vir za različne statistične analize večine državnih inštitucij in za nova znanja, ki bi bila pridobljena z uporabo naprednih orodij za analizo vzorcev pri podatkih. Anonimizacija ne sme ogroziti namena centralnega podatkovnega skladišča. To pomeni, da nekateri deli podatkovne zbirke ne bodo anonimizirani ali pa ne bodo anonimizirani v celoti. Takšne segmente bodo dodatno zaščitili z revizijsko sledjo. (Veršič, A., et al., 2016a) Projekt E-občina in informatizacija javne uprave Dare Korać iz podjetja Sigmateh je predstavil projekt E-občina in informatizacija javne uprave. Meni, da v sodobnemsvetu informacijske tehnologije spletno poslovanje ne predstavlja več poslovne prednosti, temveč pričakovano funkcionalnost. E-poslovanje z državo je del našega vsakdana. Tudi občine morajo svojim občanom ponuditi dostopnost lastnih storitev na spletu. Občani ob obisku spletne strani pričakujejo e-vloge in tudi spletno plačevanje taks. Če občina navedenih storitev ne ponuja, so pripombe občanov vedno bolj neposredne in vedno jasneje izražene. Informatizacija poslovanja slovenskih občin je bila v primerjavi z drugimi področji v preteklih letih v precejšnjem zaostanku, saj je še pred tremi leti na svetovnem spletu e-vloge s spletnimplačevanjemtaks ponujalo le sedemod 212 občin. Še pred dobrima dvema letoma je le okoli 17 % občin ob prenovi občinske spletne strani od izvajalca zahtevalo tudi uvedbo elektronskih vlog in spletnega plačevanja taks. Danes sta zahteva po uvedbi e-vlog in spletno plačevanje taks ob prenovi občinskih spletnih strani že praksa, saj e-poslovanje zahteva že nekaj več kot polovica občin. Projekt E-občina je nastal kot pilotni projekt uvajanja elektronskih vlog v slovenske občine. Sprva so se v okviru tega projekta osredotočili na razvoj centralnega portala za vse slovenske občine; na tem portalu bi občine imele možnost objaviti lastne elektronske vloge. Portal je bil ločen od občinskih spletnih strani, občine pa so na svoji spletni strani objavile le povezavo do vlog na portalu E-občina. Omogočeni so bili odprtje vloge v formatu word ali pdf, oddaja e-vlog (z digitalnim certifikatom ali brez njega) in spletno plačevanje taks (plačilne kartice, Moneta, spletna banka). Predvidevali so, da se bo v dveh letih v portal vključilo vsaj trideset občin, vendar je bilo zanimanje za to rešitev precej manjše od pričakovanj. Želje, potrebe in zahteve občin so bile usmerjene v razvoj spletnih strani, ki omogočajo vse navedene funkcionalnosti na enemmestu, saj so bili občani ob preusmeritvi na drugo spletno stran zmedeni in nezaupljivi ter so spletno stran dokaj hitro zapustili. Razvoj portala se je leta 2014 usmeril v izdelavo spletnih strani za občine z vključenim celovitim e-poslovanjem in komuniciranjem občine z občani (projekt E-občina 2.0). E-občina 2.0 predstavlja novo generacijo poslovanja slovenskih občin, saj občine z aktivacijo nove spletne strani v eni informacijski rešitvi zagotovijo komuniciranje občine z občani po več kanalih in celovito dostopnost storitev občine na svetovnem spletu. Omogočajo e-vloge s spletnim plačilom takse, vprašanja občanov in odgovore občine, anonimne predloge in pobude ter deljenje objav z občinske spletne strani na družbenih omrežjih. Tudi komunikacija med občino in občani ter obveščanje občanov potekata po več kanalih: z objavo novic na spletni strani, deljenjem vsebine spletne strani na družbenih omrežjih ter pošiljanjem SMS-obvestil in e-sporočil (na katera se občani naročijo sami). E-storitve so občanom dostopne na vseh napravah in ne zahtevajo posebne naprave, namestitve ali drugih prilagoditev. Prednosti e-poslovanja v primerjavi s konvencionalnim poslovanjem so predvsem naslednje: • manj dela s sprejemanjem vlog v glavni pisarni; • manj dela z dopolnitvami vlog zaradi popolnejših podatkov ob oddaji vloge; • učinkovitejše obveščanje občanov o poslovanju lokalne samouprave (občan na spletni strani izbere kategorije obvestil, ki jih želi prejemati); • vključevanje občanov, društev in javnih zavodov pri POROČILO