OZ 2017/1-2

51 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 lepše, zato avtorje tudi lažje preslepijo in jim prek teh spletnih strani ponujajo objavo člankov ob plačilu APC. Nepoštene prakse objavljanja zajemajo tudi servise, ki avtorjem ponujajo pisanje člankov; ti servisi goljufajo pri recenziranju. Obstajajo celo tržnice člankov z različnih področij in z različnimi naslovi. Zato je previdnost nujna; pred tem je treba zaščititi univerze, študente in raziskovalce. V zvezi s tem je predstavil orodje Think Check Submit, s katerim avtorji lažje identificirajo plenilsko revijo in tako zmanjšajo možnost, da bi ji poslali svoj članek v objavo. Gre za preprosto, vendar zelo učinkovito orodje, s katerim se avtor prepriča, ali bo objavil v zaupanja vredni reviji. Kot drugo možnost preprečevanja nepoštenih praks na področju založništva je omenil tudi pobudo za povezovanje akterjev s tega področja (založniki, revije, akademske ustanove itd.), ki želijo zagotoviti odgovorne možnosti objavljanja ( Coalition for Responsible Publication Resources, CRPR); ta pobuda je sicer še v povojih, njena ideja pa je, da razvije proces varnostnega preverjanja za vse nepoštene entitete (ne samo založnike, ampak tudi vire, ki jih uporabljajo avtorji (npr. podatkovne baze ipd.)). Vse entitete, ki bi bile označene kot ustrezne in zaupanja vredne, bi dobile posebno oznako. V zaključku je poudaril, da mora biti plenilska industrija budnica in je zato nujno, da se čim prej vzpostavijo mehanizmi za preprečevanje takšnih dejavnosti. Kaj nam bo prinesla prihodnost? Prvi sklop je s predavanjem z naslovom Consolidating into a new Industry 2017 zaključil DavidWorlock (Consultant), ki je poudaril, da je bil Guttenbergov svet nespremenjen celih 500 let, preden so se začeli premiki naprej, medtem ko smo danes priča zelo hitrim spremembam v založništvu. Prihodnji postodprti svet univerzalne dostopnosti podatkov in industrije, ki služi znanstveni komunikaciji, bo leta 2025 po njegovem mnenju precej drugačen od današnje založniške industrije. V ospredje bodo prišli podatkovna skladišča in podatkovni bazeni. Sledila je predstavitev izbirnih vsebin in predavanj v manjših skupinah. Predavanje z naslovom What does it mean to be a competent bibliometrician? Creating a set of bibliometric competency statements sta imela Elizabeth Gadd (Loughborough University) in Andrew Cox (Information School, University of Sheffield). Predstavila sta Izjavo iz San Francisca o vrednotenju znanstvenih del (DORA – San Francisco Declaration on Research Assessment) in Leidenski manifest (Leiden Manifesto for Research Metrics), ki zajema deset načel dobre prakse ocenjevanja znanosti z uporabo bibliometrike. Prikazala sta študijo o treh ravneh kompetenc (osnovna, osrednja in napredna raven), ki jih knjižničar potrebuje pri bibliometričnih nalogah. Stacy Konkiel (Altmetric) in Charlie Rapple (Kudos) sta v predavanju Uncovering the meanings behind altmetrics: an exploratory study predstavila izsledke raziskave, katere namen je bil bolje spoznati spletne aktivnosti, navade, obnašanje in motive raziskovalcev v znanstvenem komuniciranju, kar rezultira v altmetriki. Altmetrika meri odmevnost raziskovalnega dela na spletu in omogoča samodejno beleženje novih omemb in drugih spletnih dogodkov. Zajema podatke družbenih omrežij (npr. Twitter, Facebook), spletnih dnevnikov, javno dostopnih vsebin, novičarskih portalov, referenčnih orodij (npr. Mendeley) ter drugih virov informacij (npr. Wikipedia, Youtube). Z raziskavo so želeli ugotoviti, kaj v znanstvenem komuniciranju na spletu motivira raziskovalce, da delijo, komentirajo, shranjujejo in prenašajo znanstveno vsebino in razpravljajo o njej, ter kdo in v kakšne namene lahko podatke iz altmetrike uporablja (npr. založniki, knjižnice, raziskovalci, financerji raziskav itd.). V predavanju z naslovom Advancing the research paper of the future: challenges for authors, publishers and libraries so Gail Clement (Caltech Library), John Hammersley (Overleaf) in Martijn Roelandse (Springer Nature) predstavili, kakšni bodo oz. naj bi bili znanstveni članki prihodnosti (angl. Scientific Paper of the Future , SPoF). Znanstveni članek prihodnosti bo neke vrste mapa različnih vsebin, ki bo učinkovito zadovoljevala potrebe tako raziskovalcev oz. avtorjev kot tudi založnikov, knjižničarjev, posrednikov pri dostopu (npr. ponudniki storitev), bralcev, urednikov, recenzentov idr. Že pri nastajanju članka bo treba zagotoviti podporo kolaborativnemu načinu raziskovanja (angl. collaborative nature of research ) ter zadovoljiti glavne izzive in potrebe znanstvene sfere. Povečati je treba zaupanje v znanstvene zapise, pri tem pa ohraniti nevtralno, a hkrati zelo vplivno vlogo knjižnic. Prvi dan konference se je zaključil s tremi kratkimi prispevki. TimO'Neill (University of Manchester Library) je predstavil njihovo nedavno razvito aplikacijo UoM Checkout App za androidne naprave, ki omogoča izposojanje knjig, brskanje po virtualnih policah, podaljšanje izposoje ter priporoča podobne knjige itd. Tasha Mellins-Cohen (HighWire Press) je v prispevku z naslovom Off-campus access should just work predstavila storitev, ki študentom in raziskovalcem omogoča dostop do virov tudi zunaj kampusa. Zadnji prispevek prvega dne sta imela Christopher Daley in David Walters (Brunel University London), ki sta v prispevku z naslovom Measuring openness over managing mandates opisala, kakšne so možnosti prihodnjih korakov v smeri odprtosti. POROČILO