OZ 2017/1-2

52 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 FINANCIRANJE, PODPORA IN NAGRAJEVANJE RAZISKAV Na začetku drugega dne konference je imela Chris Banks (Imperial College London) predavanje z naslovom Focusing upstream: supporting scolarly communication by academics . Predstavila je različne izzive, s katerimi se soočajo v Združenem kraljestvu pri zagotavljanju storitev, namenjenih podpori akademskega okolja, ter predstavila vidike vseh vpletenih: financerjev, akademikov, institucij, založnikov in knjižnic. Omenila je tudi, da so članki, ki so v odprtem dostopu, veliko pogosteje citirani kot članki v revijah, ki nimajo odprtega dostopa. Sledilo je predavanje Barenda Monsa (Dutch Techcentre for Life Sciences) z naslovom GO FAIR – beyond open access, v katerem je najprej s kratkim filmom prikazal potrebo po obvladovanju masovnih podatkov (angl. big data ) na osnovi principov FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Re-usable). Poudaril je, da je za obstoječe sisteme značilna velika izguba podatkov in da moramo težiti k cilju odprte znanosti. Bil je tudi zelo kritičen do faktorjev vpliva, ki bi jih bilo treba po njegovem mnenju nemudoma ukiniti, saj nimajo zveze s kvaliteto revij in podatkov ter celo zavirajo učinkovito objavljanje. Poudaril je, da je odprti dostop izjemno drag, zato si je treba prizadevati, da bi dosegli skrbništvo nad podatki na način FAIR, tako da bi bili podatki zlahka najdljivi, dostopni, uporabni in interoperabilni. Predstavil je tudi članek, ki ga je napisal računalnik na osnovi uporabe takšnih podatkov. V predavanju z naslovom The present and future of university-based publishing je Amy Brand, direktorica založbe The MIT Press, predstavila dejavnosti, način delovanja in načrte za prihodnost njihove univerzitetne založbe, ki je pomembna komponenta odličnosti univerze. Letno izdajo več kot 220 knjig in več kot 30 revij s področja znanosti in tehnologije. Slika 3: Založba The MIT Press – primerjava prihodkov od prodaje (Vir: arhiv UKSG, 2017) Sledila je predstavitev izbirnih vsebin. Ed Pentz (Crossref) je v predavanju z naslovom In the hands of many: how can you improve discoverability through richer metadata? poudaril probleme avtorjev, ki želijo biti vidni, raziskovalcev, ki želijo lažjo uporabo podatkov in ponovljivost raziskav, založnikov in ponudnikov storitev, ki želijo povečati uporabo svojih storitev, ipd. Vsak igra svojo vlogo in ideja je, da se olajša sodelovanje vseh v znanstveno okolje vključenih akterjev z uporabo izboljšanih metapodatkov, katerih končna cilja sta pospeševanje znanstvenih raziskav in omogočenje učinkovite uporabe in izmenjave podatkov. Pri tem je seveda potrebno sodelovanje vseh vpletenih. Crossref je tako oblikoval pobudo Metadata 2020, katere cilj je razviti bogatejši metapodatkovni model (standard), ki bo v čim večji meri pokril potrebe vseh in ne bo pisan le na kožo založnika. V največji možni meri želijo zagotoviti ravnovesje med konsistenco in fleksibilnostjo. Pri tem se soočajo s kar nekaj težavami, saj vsi sicer podpirajo idejo standarda, vseeno pa bi vsak najraje uporabljal svojega. Sledili so trije krajši prispevki. V prispevku z naslovom Making social media work for you: engaging students, building connections and finding a library voice je Zelda Chatten (University of Liverpool) predstavila vpliv uporabe družbenih omrežij na sodelovanje in povezovanje z uporabniki njihove knjižnice. V knjižnici so leta 2008 začeli uporabljati Facebook in Twitter, čeprav takrat še niso točno vedeli, zakaj. Z leti so ugotovili, da uporaba družbenih medijev izjemno krepi vezi z uporabniki. Povezali so se s študenti in tudi z njihovo pomočjo gradili glas knjižnice (angl. library voice ), ki ima danes veliko privržencev. Na Twitterju imajo danes že več kot 8000 sledilcev in študentje naravnost obožujejo njihove tvite, ki so velikokrat polni humorja, kot npr.: "Prosimo, ne puščajte sendvičev na knjižnih policah. Če potrebujete pomoč pri razlikovanju knjig in sendvičev, se obrnite na osebje knjižnice." Caroline Kimbell (Senate House Library, University of London) je v prispevku z naslovom Shouting in the library predstavila edinstven korpus radikalnih političnih zbirk, ki jih ima njihova knjižnica. V prispevku z naslovom Facts of the matter: what librarians want publishers to know pa sta Bernie Folan (Bernie Folan Research and Consulting) in Claire Grace (The Open University) spregovorili o raziskavi, ki razkriva, da morajo založniki in ponudniki servisov bolj sodelovati s knjižničarji, če želijo zadovoljne uporabnike. Uporabnikov ne zanimajo platforme in vmesniki, pomemben jim je samo dostop do vsebine. Če uporabniki potrebujejo tečaj, da znajo uporabljati produkte, je to samo znak, da je treba več vlagati v razvoj. Ponovno je sledila predstavitev izbirnih vsebin. Zelo zanimivo predstavitev z naslovom Postgraduate research students' academic journal User eXperience (UX): findings from a joint Loughborough University and Taylor &Francis project sta imela Gareth Cole (Loughborough University) in Laura Montgomery (Taylor & Francis). Skupaj s sodelavci sta izvedla raziskavo, v kateri je osem mesecev sodelovalo deset podiplomskih študentov. Zanimalo jih je, kakšne so njihove uporabniške izkušnje, vedênje in potrebe v digitalni knjižnici. Skušali so ugotoviti, kako iščejo vsebine, katere POROČILO