OZ 2017/1-2

54 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 Vsakoletno srečanje knjižničarjev specialnih knjižnic je letos nosilo naslov " Kje so tiste stezice": komunikacijske poti v specialni knjižnici . To srečanje je tradicionalno organizirano zadnji četrtek v mesecu maju (kar je letos simbolično padlo na 25. maj), tako kot lani pa se je dogajalo v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja. MajaVavtar , predsednica Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS, je pojasnila, da je komunikacija izbrana za naslovno temo zato, ker jo to zelo pomembna veščina, ki bi jo morali obvladati v odnosu do uporabnikov knjižnice (znanstvenih delavcev), financerjev in javnosti, da bi lahko delovanje knjižnice razširili, pri tem pa tudi bolje izkoristili potenciale knjižničarjev in institucije ter vpliv knjižnice. Zato je prva nastopila Katja Kek (agencija Taktik), ki je v svojem predavanju z naslovom En komad internega komuniciranja, prosim predstavila interno komuniciranje kot sistematičen način komuniciranja z in med zaposlenimi v funkciji upravljanja in vodenja organizacije, ki zajema: e-pošto, interni časopis in televizijo, intranet, oglasno desko, klepet ob kavi, pozdrav na hodniku, interno zabavo, ignoranco, prijaznost, interne pravilnike pa tudi neodzivnost in molk. Interno komuniciranje izvaja vsak zaposleni in se ga vsak tudi zelo zaveda (v veliko podjetjih so ga zaposleni ocenili z nizko oceno, saj visoka plača ne odtehta tega, da te recimo direktor zjutraj ne pozdravi). Osebni stik je najtežji način komuniciranja, a hkrati tudi najbolj učinkovit, množični stik pa najlažji, a pri občutljivih temah neučinkovit. Potem je opisovala govorico telesa, s katero sporočamo že¼–2 sekundi prej, preden smo kar koli izrekli, in začrtala nekaj smernic za boljše interno komuniciranje: uporabiti okroglo mizo, na sestanku sogovornike posaditi na isto stran pravokotne mize, govoriti počasneje in z nekoliko nižjim glasom, zrcaliti telesno govorico sogovornika, aktivno poslušati. Med vsemi njenimi informacijami ni bilo mogoče preslišati poudarka, da je treba e-pošto v internem komuniciranju podjetja razumeti kot uraden dokument, za katerega velja bonton poslovnega komuniciranja (ustrezno naslovljena e-pošta, v njej pa pozdrav, slovnično in pravopisno pravilno besedilo ter podpis). Sergej Lah (IZUM) je v svojem predavanju Izzivi in koristi uporabe družbenih medijev v knjižnicah predstavil zanimive statistične podatke o uporabi družbenih omrežij. Facebook uporablja 80 % vseh prebivalcev, kar 75 % vsak dan. V slovenskem prostoru to pomeni 830.000 uporabnikov. Prav to je razlog, zakaj naj bi knjižnice dobro vedele, katera družbena omrežja obstajajo, kdo jih uporablja, kako pogosto, koliko so stari uporabniki, kje živijo, kaj jih povezuje in kako razmišljajo. Družbeni mediji so podaljšek knjižničnega pulta, ki je odprt kjer koli in ves čas, saj virtualni svet ni omejen, le vsebine morajo biti dobro strukturirane, tako da so koristne informacije, deljenje vsebin drugih in lastna promocija v razmerju 70 : 20 : 10. Najpomembneje pa je, da pri skrbi za družbena omrežja sodeluje čim več zaposlenih, in ne le za to zadolžena skupina. Uroš Kunaver (CTK) je predstavil prispevek Mira Pušnika z naslovom Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri popularizaciji znanosti . Knjižnice so zelo primerne institucije za popularizacijo znanosti, saj imajo celovit pregled nad znanstvenim področjem in objavami, upravljajo repozitorij publikacij v odprtem dostopu, izdelujejo bibliografije raziskovalcev ter gostijo zunanje obiskovalce. S tem se namreč v lokalnem in širšem okolju poudarja družbeni pomen raziskovalne dejavnosti, širi uporabnost znanstvenih dognanj (predvsem aplikativnih) in izboljša izkoriščenost javnih sredstev. Predavatelj je opisal več načinov promocije: predstavitvene članke (blogi, interna glasila ipd.), razstave znanstvenih dosežkov (npr. študentska dela), družbene medije, odprti dostop, ljubiteljsko znanost (angl. citizen science ), videogradivo. V zvezi z videogradivom, ki je v sistemu COBISS tudi katalogizirano in shranjeno v repozitorijih, je predstavil možnost najema posebne sobe v CTK z vso sodobno snemalno opremo, kjer je možno posneti recimo uro predavanja. Breda Korun (SIKKR) je v prispevku Zagovorništvo v knjižnici predstavila pojem zagovorništva (angl. advocacy ), ki ga v ameriških knjižnicah že dve desetletji udejanjajo. Gre za proces, s katerim poskušamo zagotoviti vzdržnost DAN SPECIALNIH KNJIŽNIC 2017 https://doi.org/10.3359/oz1712054 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI