OZ 2017/1-2

55 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 dejavnosti knjižnic in iščemo podporo, da bi z doseženimi cilji lahko še bolje delali. Zagovorništva se lotevamo že v času, ko knjižnica še nima akutnih problemov, širšo javnost pa prepričujemo s pravilno interpretiranimi statističnimi podatki (npr. število knjig na študenta ipd.), z raziskavami, kako knjižnico doživljajo uporabniki, člani knjižnice, in s podatki o merjenju vpliva knjižnice in njenih storitev na posameznika in družbo. Zagovorniki (v Mariborski knjižnici tem posameznikom pravijo ambasadorji knjižnice) so ljudje, ki so v skupnost aktivno vključeni in tudi prepoznavni, pa tudi vsi zaposleni, vodje, politiki itd., torej tisti, katerih osebna zgodba, kako je knjižnica vplivala na njihovo življenje, je bolj slišana. Knjižničarji se morajo naučiti, kako zagovarjati knjižnico, predvsem pa je pomembno, da govorijo o knjižnici, da so dobro informirani, da pridobijo medije, zgradijo mrežo stikov in dobro spoznajo odločevalce, ki krojijo usodo njihove knjižnice. Maja Vavtar je po tej teoretski opredelitvi razglasila dr. Luko Vidmarja (ZRC SAZU) za prvega zagovornika specialnih knjižnic. Potem ko je sprejel častno funkcijo in se zavezal, da bo po najboljših močeh izpolnjeval poslanstvo zagovornika, je v svojem predavanju z naslovom Knjige in knjižnice zmeraj cvetijo v obdobju miru in ne v obdobju vojn preletel vsa zgodovinska obdobja na Slovenskem in nam predstavil, kako se je skozi čas spreminjal položaj knjig, tiskarn in knjigarn. Njegovo ključno sporočilo je bilo, da bo knjiga obstala in da so knjižnice prostori, ki so zmeraj premagali krizne razmere. Na okrogli mizi pod naslovom Dobra praksa iznajdljivih pa so kolegi iz treh specialnih knjižnic predstavili svoje konkretno delo: • Borut Kirar (FDV) je govoril o obogateni resničnosti, ko z aplikacijo na mobilni napravi odčitamo vrstilec UDK na tabli in se pokaže lokacija knjige. • Maja Peteh (Gozdarska knjižnica) je govorila, kako lahko z delom v oblaku usklajuje delovni proces na dveh enotah dveh institucij, ki imata različno informacijsko- komunikacijsko okolje, dvoje računovodstev in dva repozitorija. • Mojca Račič (Slovenski etnografski muzej) pa je govorila o tem, kako je knjižnica vpeta v raznoliko delo muzeja, kako so zaradi beguncev, ki so bili nastanjeni blizu muzeja, usposobili sobo z računalniki in dostopom do interneta, pa o tem, da integracija teh ljudi ni bila tako učinkovita, kot so predvidevali (njihovo znanje računalništva je slabo, njihov odziv na tematske delavnice, kot sta lončarstvo in pletarstvo, ni bil velik itd.), je pa vez vseeno ostala in posamezniki občasno še pridejo po kakšen nasvet. Kratko poročilo o delu Delovne skupine za pripravo strokovnih priporočil za specialne knjižnice NSKD, ki bi ga morala predstaviti Alenka Kavčič Čolić, pa je bilo z dnevnega reda izpuščeno. Renata Zadravec Pešec, Andreja Krajnc Vobovnik POROČILO