OZ 2017/1-2

60 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 Odprtost (angl. openness ), odgovornost (angl. accountability ) in preglednost (angl. transparency ) so med najpogostejšimi besedami v sodobnem političnem diskurzu. Preglednost je ključnega pomena za ohranjanje odgovornosti sleherne vlade v družbi pluralne demokracije, odvisna pa je predvsem od pravice državljanov do dostopa do informacij, ki jih ustvarjajo in vzdržujejo vlada in njene institucije. Poleg zakona, ki ureja svobodo informiranja, je pravica do obveščenosti (angl. Right to Information , RTI ) o dokumentih, ki nastajajo pri delovanju vlade, prvi velik korak v boju proti korupciji in pri osvetlitvi vladnih dejavnosti. Vsakodnevno izvajanje zakona je še veliko večji izziv, s katerim se sooča vsaka država, ki ima takšen zakon. Zakon o svobodi informacij (Freedom of Information Act) v ZDA je star skoraj 50 let, ves čas pa se posodablja in skoraj vsako desetletje se dopolnjuje z večjimi popravki. Kako omogočiti državljanom poznavanje zakona in možnosti, ki jih imajo na voljo? Kaj je kultura odprtosti in kako jo graditi? Ali lahko zaposlimo in usposobimo strokovno delovno silo in zagotovimo izvedbeno podporo? Kje najti modele za razvoj postopkov in praks za sprejemanje zahtev in njihovo sledenje, za zbiranje potencialno odzivnih zapisov za obdelavo dokumentov v različnih oblikah za distribucijo in za predvidevanje povpraševanja in proaktivnega objavljanja zapisnikov? Kaj moramo storiti, da zgradimo infrastrukturo za upravljanje in ohranjanje zapisov? Če tega ni, je pravica do dostopa nična. Ali smo sposobni zagotoviti celovitost dokumentov in jih ohraniti v ustrezni obliki, tako da lahko ljudje vidijo, kaj vlada počne, poleg tega pa tudi dokumentirajo svoje pravice? Ali je mogoče organom nadzora zagotoviti trdno podlago za korektivne ukrepe in najboljše prakse ter omogočiti, da lahko vsakdo, vključno z informacijskimi posredniki, preoblikuje informacije za različne namene? Priročnik je rezultat dveletne raziskave o tem, kako se je pravica do obveščenosti izvajala v državah v različnih regijah in z različnimi stopnjami dohodka. Rezultati raziskave so podani v prilogi k priročniku (Right to Information: Case Studies on Implementation). Raziskan je zgodovinski razvoj zakonov s področja RTI (v nadaljevanju: zakoni RTI). Raziskava je bila usmerjena k razvoju teoretičnega okvira za prepoznavanje dejavnikov učinkovite implementacije zakonov RTI in kazalnikov učinkovitosti izvajanja. Avtorici sta bili motivirani z željo, da bi oblikovalci politike, javni uslužbenci in razvojni strokovnjaki ne samo bolje razumeli, kako zagotoviti sprejem zakonov RTI, ampak bi si tudi aktivno prizadevali doseči razvojne rezultate. Ciljno občinstvo vključuje tudi razvojne delavce, organizacije civilne družbe in javne uradnike, odgovorne za upravljanje RTI. Priročnik naj bi bil zanimiv za študente, akademike in strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanji odprte vlade in s preglednostjo na področjih, kot so pravo, javna naročila, odprti podatki, sprejemanje predpisov in izvajanje storitev (npr. na področju zdravstva in izobraževanja), povezanih z razpravo o kazalnikih učinkovitosti in temami, kot je ravnovesje med razkritjem in tajnostjo. Akademiki bodo našli inovativne načine za pospeševanje in razširitev raziskav zagotavljanja pravice do informacij, tako da bi le-te zajele dolgoročne rezultate in učinke. Združeni narodi so RTI uradno prepoznali leta 2011 v delu 19. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah (Universal Declaration of Human Rights), na nacionalni ravni pa je bil pojav zakonov RTI prepoznan že pred tem. Gibanje za varovanje pravic do informacij iz vladnih virov se je pojavilo sredi 20. stoletja v bojih za politične in državljanske pravice, ki so jih zahtevali akterji na nacionalni ravni. Danes je RTI ključni del širšega globalnega trenda v smeri preglednejše in bolj odprte države; vključeni so tudi drugi elementi (npr. zaščita žvižgačev), ki omogočajo dostop do podatkov v odprtih formatih (odprti podatki) in zahtevajo, da visoki uradniki javnost obvestijo o svojem premoženju. Zemljevid o globalni oceni stanja glede pravice do obveščenosti v svetu (slika 1) podaja informacije o zakonodaji s področja RTI po državah ter oceno prednosti in slabosti pravnega okvira. Zakoni najtemneje osenčenih držav so ocenjeni najbolje. Države, ki niso osenčene, še vedno nimajo zakona RTI. PUBLIC ACCESS TO INFORMATION FOR DEVELOPMENT: A GUIDE TO THE EFFECTIVE IMPLEMENTATION OF RIGHT TO INFORMATION LAWS VICTORIA L. LEMIEUX IN STEPHANIE E. TRAPNELL https://doi.org/10.3359/oz1712060 1.19: RECENZIJA, PRIKAZ KNJIGE, KRITIKA