OZ 2017/1-2

61 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 Slika 1: Zemljevid o globalni oceni stanja glede pravice do obveščenosti (Vir: Lemieux in Trapnell, 2016) Rezultati globalne ocene stanja glede pravice do obveščenosti po državah kažejo, da je Slovenija od skupno 150 možnih točk dobila 129 točk (slika 2), kar jo uvršča na drugo mesto. Na prvemmestu je Srbija s 135 točkami in na četrtemmestu Hrvaška s 126 doseženimi točkami. Navedeni podatki veljajo na dan 27. 7. 2016. Aktualni podatki so dostopni na spletni strani Global Right to Information Rating (http:// www.rti-rating.org/country-data/) . Slika 2: Ocena RTI za Slovenijo (Vir: Global Right to Information Rating, 2003) S pojavom zakonov, specializiranih za RTI, raste možnost dostopa do informacij javnega značaja ter odkritja in preprečevanja korupcije, večajo se možnosti sodelovanja v javnih zadevah, izboljšujejo se zaščita drugih človekovih pravic in vladne storitve informiranja, poslovanje in promocija osebnih ciljev ljudi sta lažja. RTI je povezan z izboljšano odgovornostjo, boljšim informiranjem in večjim zaupanjem vlagateljev. Poleg tega ljudje pričakujejo, da bo dostop do informacij javnih organov in zasebnih subjektov, ki opravljajo javne funkcije, čedalje lažji, preglednejši in odgovornejši. Z dostopnostjo informacij za slehernega posameznika, ki jo zagotavljajo zakoni RTI, se zmanjšuje verjetnost, da bi država zlorabila nadzor nad javnofinančnimi informacijami. Dostop do informacij je tudi ključnega pomena za zmanjšanje informacijske asimetrije med državljani in državo. Brez mehanizmov odgovornosti lahko začnejo uradniki delati izključno v svojem interesu, ne pa v interesu državljanov, ki jih predstavljajo. Primer tega je kleptokracija, za katero je značilno, da korumpirani vladni uradniki kradejo javna sredstva in s tem siromašijo državljane. Pomanjkanje preglednosti omogoča skrivanje korupcije in oviranje odgovornosti. Države, ki učinkovito izvajajo zakone RTI, marginaliziranim članom družbe zagotavljajo dostop do vladnih služb in informacij ter postopke za zahtevo informacij v podporo njihovih pravic; s tem jim pomagajo, da se sliši tudi njihov glas. Učinkoviti zakoni RTI preko institucionalizacije pravil in postopkov za dostop omogočajo tudi učinkovito delovanje drugih odprtih vladnih mehanizmov (npr. odprtih podatkov). Nenazadnje tudi zavezujejo prihodnje vlade k ohranjanju RTI. Stopnje razvoja glede na rezultate implementacije zakona RTI: • rezultati prve stopnje (razkritje informacij: odzivnost na povpraševanje po informacijah (hitrost, kakovost in pravočasnost odgovorov, količina, pomembnost in pravilnost proaktivno razkritih informacij)); • rezultati druge stopnje (uporaba informacij za odgovornost: strateška uporaba RTI za vzpostavitev ukrepov, povezanih z odgovornostjo in boljšo operativno učinkovitostjo, npr. preventivni in preiskovalni protikorupcijski mehanizmi, boljše informacijske storitve itd.); • rezultati tretje stopnje (institucionalizacija dostopa do informacij, četudi se ta dostop večkrat izpodbija (premik v birokratski kulturi skrivnosti), izboljšani razvojni rezultati (povečana enakost spolov, boljši življenjski standard, boljši rezultati na področju izobraževanja in zdravstva itd.)). Učinkovitost zagotavljanja RTI je povezana z zmogljivostjo sistema za razkrivanje informacij, kot je predvideno v zakonu RTI v posamezni državi. Težko je meriti rezultate prve stopnje, saj še ni zanesljivega merjenja učinkovitega izvajanja RTI, opredeljenega kot rezultat prve stopnje. Kazalnik za to, ali zakon obstaja in ali je dobre kakovosti, pove malo o tem, kako je implementiran. OCENA