OZ 2017/1-2

3 ORGANIZACIJA ZNANJA 2017, LETN. 22, ZV. 1 - 2 Teja Koler Povh: VPLIV ODPRTEGA DOSTOPA NA ČASOVNI ODMEV OBJAV ... UVOD Vpliv odprtega dostopa na citiranost V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so zaradi zvišanja naročnin za znanstvene revije mnogi uporabniki ostali brez dostopa do znanstvenih objav, saj so morale knjižnice javnih zavodov, financirane iz proračunskih sredstev, zaradi omejenega proračuna zmanjšati število naročenih mednarodnih revij. V znanstvenih krogih se je pojavila zaskrbljenost: povečevanje števila znanstvenih objav in znanstvenih informacijskih virov se je kazalo v množici znanstvenih informacij, ki pa so bile vedno dražje in uporabnikom posledično težko dosegljive. Na prelomu tisočletja se je pojavil odprti dostop kot nov način znanstvene komunikacije, ki uporabnikom omogoča brezplačen dostop do celotnih besedil člankov (Harnad in Brody, 2004). Pobudniki zanj so bili raziskovalci z vsega sveta, ki so predvideli vplive novega načina znanstvene komunikacije za vse deležnike: avtorje objav, bralce, knjižnice, univerze in tudi založnike. PREGLED OBJAV V mnogih raziskavah je bilo ugotovljeno, da omogoča odprti dostop večjo vidnost in branost člankov, mnogi mu pripisujejo tudi zasluge za posledično večjo citiranost člankov (Lawrence, 2001; Harnad, et al., 2004; Antelman, 2004), zlasti člankov, objavljenih v revijah 1. kvartila (Koler-Povh, et al., 2011). To je skladno z večkrat objavljeno trditvijo, da so bolj kakovostni članki citirani večkrat (Davis, 2008; Gargouri, et al., 2010) domnevno zato, ker so bolj iskani. Zato se njihovi avtorji odločijo, da jih objavijo kot odprtodostopne – odložijo jih v repozitorije ali plačajo založniku za njihov prosti dostop. Uveljavljeni komercialni založniki v raziskovanem obdobju, tj. v obdobju od 2007 do 2012, še niso bili pripravljeni spreminjati svojih poslovnih modelov izdajanja revij, zato je bilo v tistem času revij zlatega odprtega dostopa malo. Zaradi visokih stroškov objave članka (angl. Article Processing Charge , APC) za takojšnji prosti dostop je za avtorje bolj kot hibridni dostop zanimiv zeleni odprti dostop, ki z dovoljenjem založnika omogoča arhiviranje v digitalnih repozitorijih. Ta model je zanimiv in pomemben tudi za običajnega sodobnega uporabnika, ki nima dostopa do plačljivih naročniškihrevij. Obstajajo pa tudi raziskave, ki povezave med odprtim dostopom in večjo citiranostjo ne potrjujejo (Craig, et al., 2007; Norris, et al., 2008; Miguel, et al., 2011). Nekateri menijo, da je odprti dostop samo eden od mnogih dejavnikov, ki vplivajo na večjo citiranost člankov (Kurtz, et al., 2005; Craig, et al., 2007). Kot drugi vplivni dejavniki so navedeni faktor vpliva (angl. Impact Factor , IF) revije, njena prestižnost, število avtorjev in njihova prepoznavnost, kakovost članka, vpliv znanstvenih disciplin in drugi. Kakor koli že, odprti dostop je danes uveljavljen v znanstveni komunikaciji in zapovedujejo ga nosilci raziskovalnega dela, kot sta Evropska komisija in v Sloveniji Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Zato smo v naši raziskavi napravili korak naprej in posvetili pozornost vplivu odprtega dostopa na hitrost odmeva; proučevali smo hitrost prvega citata po objavi, tj. časovni odmev (angl. time echo ). Pregled objav o časovnem odmevu Raziskav o proučevanju vpliva odprtega dostopa na hitrost prvega citata po objavi (časovni odmev) je malo. Eysenbach (2006) zase trdi, da je prvi, ki je proučeval korelacijo med objavami po sistemu odprtega dostopa in njihovo citiranostjo s poudarkom na citiranosti v določenem obdobju po objavi. Ločil je tri obdobja: od 0 do 6 mesecev po objavi, od 4 do 6 mesecev po objavi in od 6 do 12 mesecev po objavi. Proučeval je 1492 znanstvenih objav v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) v obdobju od junija do decembra 2004. Odprtodostopnih znanstvenih objav (s plačilomAPC) je bilo 14,2 %, 85,8 % pa jih ni bilo v odprtem dostopu. Ugotovil je, da so bile odprtodostopne objave v času od 4 do 10 mesecev po objavi 2-krat tako pogosto citirane kot objave, ki niso bile v odprtem dostopu. V obdobju od 10 do 16 mesecev po objavi je to razmerje zraslo skoraj na vrednost 3-kratnika. Nadalje je Eysenbach (2006) ugotovil, da objave po sistemu zlate poti odprtega dostopa na spletnih straneh založnika dosegajo višji vpliv na druge znanstvenike, ki jih odkrijejo in citirajo prej kot tiste, odložene na osebne spletne strani avtorjev, ki so za uporabnike težje najdljive, s čimer se strinjajo tudi MacCallum in Parthasarathy (2006) ter Harnad in Brody (2004). Eysenbach je pri časovnem odmevu poudaril prednost zlate poti odprtega dostopa v primerjavi z zeleno. S svojo raziskavo in njenimi ugotovitvami želi vplivati na raziskovalce in njihovo odločitev o tem, da je vredno plačati za odprti dostop objave, saj jim le-ta zagotavlja hitrejšo vidnost incitiranost. Vpliv odprtegadostopana citiranost v gradbeništvu Za področje gradbeništva obstaja malo raziskav o rabi odprtega dostopa in vplivu na citiranost. Za slovenski prostor je pomembna raziskava Vpliv odprtega dostopa na citiranost znanstvenih objav s področja gradbeništva avtorice Koler-Povh (2016); zaključki te raziskave poudarjajo pomembno vlogo odprtega dostopa za večjo vidnost, branost in posledično večjo citiranost člankov s področij gradbeništva, zlasti za članke, objavljene v revijah 1. kvartila. V tej raziskavi pa smo proučili vpliv odprtega dostopa objav na časovni odmev objav za mednarodno odmevne revije s področij gradbeništva.