OZ_2018_1-2

12 ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1 - 2 V ta namen smo podrobneje raziskali različne mednarodne sisteme za identifikacijo osebnih imen, kot so VIAF, ISNI in ORCID. Sistema VIAF in ISNI se medsebojno dopolnjujeta in sodelujeta. Nastanek sistema ISNI temelji na podatkih iz VIAF-a, kakovost VIAF-a pa se veča z vključevanjem identifikatorja ISNI v normativne zapise. V raziskovalni sferi se je uveljavil identifikator ORCID (Open Researcher and Contributor ID), ki je podvrsta identifikatorja ISNI. Z vključitvijo identifikatorjev VIAF ID, ISNI in ORCID v normativne zapise za osebna imena se izboljša identifikacija osebnih imen slovenskih avtorjev v mednarodnem okolju. V Sloveniji imamo vzpostavljeno normativno bazo podatkov z osebnimi imeni samo petnajst let in šele oktobra leta 2018 smo začeli uporabljati normativne zapise za korporacije. Zavedati se moramo, da je normativna kontrola najzahtevnejši del katalogizacije in zato sodelovanje v VIAF-u omogoča širjenje našega znanja pri delu z normativnimi bazami podatkov. Čeprav so normativne zapise nekaterih slovenskih avtorjev v VIAF vpisale že druge nacionalne knjižnice ali druge ustanove, so poglavitne prednosti našega vpisa slovenskih zapisov v VIAF naslednje: • enakopravna vključitev normativnih podatkov slovenskih avtorjev in slovenskih oblik imen tujih avtorjev (predvsem iz ciriličnih pisav) na mednarodni nivo, s čimer postanejo najširše točke dostopa za osebna imena; • oblika imena je preverjena (predvsem šumniki), saj slovenski knjižničarji najbolje poznajo domače avtorje; • dodane so različice imen, psevdonimi, opombe o delovanju, področje delovanja, knjižničarji pa lahko vse to preverijo v slovenskih virih in tudi pri avtorju; • brezplačna pridobitev ISNI-jev, ki jih bomo programsko vpisali v normativne zapise v bazi podatkov CONOR.SI; • normativni podatki se povezujejo z bibliografskimi podatki, tudi s tistimi, ki jih v nacionalnem sistemu ni, s tem pridobimo informacije o avtorjevem delovanju na globalnem nivoju; • slovenski normativni podatki bodopostali del semantičnega spleta. S tem bomo postavili tudi smernice za prihodnji razvoj normativne baze podatkov CONOR.SI. VIAF Različne skupine v okviru Ifline Sekcije za katalogizacijo so leta 1998 prepoznale potencial Virtualne mednarodne normativne datoteke (v nadaljevanju VIAF). Glavna cilja VIAF-a sta zbiranje in povezovanje normativnih zapisov za isto entiteto različnih nacionalnih bibliografskih agencij. VIAF predstavlja širitev koncepta univerzalne bibliografske kontrole, ker omogoča soobstoj nacionalnih in regionalnih variant, ki uporabnikom po vsem svetu prikazujejo normativne oblike imen v različnih jezikih, pisavah in črkovanjih. Razen tega je VIAF, v kombinaciji z drugimi kontroliranimi slovarji in normativnimi datotekami iz drugih virov, eden izmed osnovnih gradnikov semantičnega spleta (Bennett, et al., 2006). Na spletu se namreč združujejo podatki iz različnih vrst virov, med njimi se vzpostavljajo odnosi, omogoča se tudi njihova ponovna uporaba za različne namene. Konzorcij VIAF so leta 2003 ustanovile Kongresna knjižnica (Library of Congress), Nemška nacionalna knjižnica (Deutsche Nationalbibliothek) in OCLC, kasneje se jim je pridružila še Francoska nacionalna knjižnica (Bibliothèque nationale de France) (Bennett, et al., 2006). Januarja 2019 je bilo vanj vključenih več kot 50 organizacij, predvsem nacionalnih knjižnic, iz 40 držav. Partnerstvo se je razširilo tudi zunaj knjižničarskega sveta, saj so vključeni tudi baza podatkov z imeni umetnikov Union List of Artists Names, ki jo upravlja Getty Research Institute, baze podatkov o glasbenih virih (RISM, Répertoire International des Sources Musicales) in podatki izWikipedie. VIAF je javno dostopen na povezavi https://viaf.org/. Sprva je vključeval samo normativne zapise za osebna imena in imena korporacij, v zadnjih letih pa dodajajo tudi normativne zapise za geografska imena in za dve entiteti (dela in pojavne oblike) modela LRM (Library Reference Model), pred letom 2017 poznanega kot model FRBR (Functional Requirements for Bibliographic Records). Zapisi se vVIAF-u ne kreirajo, ampak se združujejo podatki, ki jih pošiljajo sodelujoče ustanove. VIAF sprejema zapise v formatu UNIMARC/A ali MARC 21/A v naboru znakov Unicode, saj je za nelatinične pisave zaželeno, da se v zapisih ohrani izvirni zapis znakov. V imenu konzorcija vse postopke izvaja OCLC; le-ta enkrat mesečno na strani http://viaf.org/viaf/data/ objavi datoteko skupkov celotnega VIAF-a v različnih formatih (MARC 21 XML, MARC 21, RDF idr.), ki jih je možno brezplačno prevzeti in uporabljati v okviru odprte licence Open Data Commons Attribution License (ODC-By) v1.0 (VIAF Guidelines, 2015). Značilnosti zapisa v VIAF-u VIAF vključuje podatke iz normativnih zapisov in tudi iz pripadajočih bibliografskih zapisov, kar zelo izboljša postopek povezovanja zapisov, zato je zaželeno, da sodelujoče ustanove pošiljajo obe vrsti zapisov. Pri postopku vključevanja zapisov v VIAF se najprej za vsak par normativnega in bibliografskega zapisa kreira izpeljan normativni zapis (angl. derived authority record ). V njem so podatki iz normativnega zapisa, dodajo pa se tudi nekateri podatki iz pripadajočih bibliografskih zapisov; le-ti se obravnavajo kot dodatni elementi za identifikacijo entitete, ki jo opisuje normativni zapis. Iz vsakega bibliografskega zapisa se dodajo: naslov, imena vseh soavtorjev, založnik, Andreja Krajnc Vobovnik: VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ...